Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govoril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji.«
Uvodna molitev: Gospod, verujem, da si prisoten tukaj in zdaj, ko se obračam nate v molitvi. Želiš mi podariti milost, ki jo danes potrebujem. Hvala za tvojo ljubezen, hvala za neizmerno radodarnost do mene. V zameno ti izročam svoje življenje in ljubezen.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da v celoti sprejmem vse, kar si razodel.
Razmišljanja:
- Težke besede: Mnogi Judje ne sprejmejo, da je Jezus eno z Očetom, da je Bog. Sprejetje Kristusove božanskosti je prevelik korak, ki bi ga morali narediti. Njegove besede še niso našle mesta v njihovih srcih. Ko jim razlaga, kako se jim bo dal v evharistiji, mu nasprotujejo. Prvo dejanje vere (verovanje v njegovo božanskost) je pogoj za drugo dejanje vere (verovanje v njegovo evharistično navzočnost). Vse resnice, ki jih Kristus razodeva o sebi, so med seboj povezane. Če ene resnice ne sprejmemo, tudi drugih ne moremo. Ko rastemo v poznavanju, veri in ljubezni do Kristusa, izzivi v našem duhovnem življenju postanejo lažji.
- Ali želite tudi vi oditi? Kristusovo povabilo, da sprejmemo njegovo resnico in njegovo ljubezen, je vedno samo to: povabilo. Ne vsiljuje se. Vsaka rešilna resnica, ki jo predstavi, je povabilo, da jo sprejmemo ali zavržemo. Zavračanje katerekoli resnice o Kristusu nas osiromaši, saj je on sam resnica. Enako velja za milosti, ki nam jih ponuja. Po današnjih Jezusovih besedah o evharistiji mnogo učencev odide od njega. Tako kot jih je povabil, da bi mu svobodno sledili, so svobodni, da odidejo. Vendar – ali v takem primeru lahko izkusijo veselje njegovega vstajenja? Lahko prejmejo polnost življenja, ki jim jo je obljubil? Ali lahko najdejo, kar njihova srca najbolj potrebujejo in želijo? Vsa sodba je prepuščena Božjemu usmiljenju.
- H komu naj gremo? Peter že verjame v Kristusovo božjo naravo. “Verujemo in vemo, da si Sveti, Božji.” Peter sprejema Kristusove besede, četudi jih ne razume. Petrovo zaupanje in zaupanje v Kristusa mu omogočata, da se osredotoča na bistvo: Kaj bi pridobil, če bi šel drugam ali h komu drugemu? Tudi če je pot s Kristusom polna nejasnosti in trpljenja – kar tudi je – kam drugam bi Peter lahko šel, da bi mu bilo bolje?
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, tudi jaz sem prišel do vere in sem prepričan, da si Sveti, Božji. Kje lahko najdem smisel in mir duše, če ne v tebi? Tvoje besede in tvoja navzočnost v evharistiji moji duši dajejo življenje.
Odločitev: Danes bom trpljenje, ki me sreča, sprejel s prepričanjem, da je del ljubečega Božjega načrta.