Ta čas je bilo nekaj navzočih, ki so Jezusu poročali o Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal z njih daritvami. Odgovoril jim je: »Ali mislite, da so bili ti Galilejci zato, ker jih je to trpljenje zadelo, večji grešniki ko vsi drugi Galilejci? Ne, vam pravim; toda če se ne spokorite, boste vsi enako pokončani. Ali onih osemnajst, ki je nanje padel stolp pri Síloi in jih pobil, ali mislite, da so bili ti bolj krivi kot vsi ljudje, kateri prebivajo v Jeruzalemu? Ne, vam pravim, toda če se ne spokorite, boste vsi prav tako pokončani.« Povedal je pa tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu vsajeno smokvino drevo in je prišel iskat sadu na njem, pa ga ni našel. Rekel je vinogradniku: ›Glej, tri leta je, kar hodim iskat sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo torej, čemu še zemljo izrablja?‹ Ta mu je odgovoril: ›Gospod, pusti jo še to leto, da jo okopljem in ji pognojim, če potlej obrodi sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«
Uvodna molitev: Gospod, kdo sem jaz, da me poslušaš v moji molitvi in se pogovarjaš z mano? Človeštvu si dal neizmerno dostojanstvo s tem, ko si postal eden izmed nas in tudi meni podaril toliko darov. Znova in znova si bil potrpežljiv z mano in me sprejel nazaj v svoj objem, ko sem zašel. Hvala ti za tvojo prijaznost! Upam, da jo bom vedno deležen, še posebej ob uri svoje smrti. Tvoja prijaznost in potrpežljivost sta izraz tvoje ljubezni do mene. Rad bi ti jo vračal, kajti edini primeren odgovor na ljubezen je ljubezen.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom tako potrpežljiv z drugimi, kot si ti z mano!
Razmišljanja:
- Smokvino drevo brez fig: V tej priliki lastnika smokvinega drevesa mnogi duhovni avtorji vidijo kot podobo Boga Očeta, ki že tri leta išče sad. Kako pogosto naš nebeški Oče prihaja iskat sadove na smokvinem drevesu našega življenja. In kaj najde? Dal nam je “zemljo” in toliko možnosti za rodovitnost. Pojasnil nam je svojo željo, da bi obrodili sadove, njegov Sin pa je razložil, kako naj te sadove pridelamo. Ni izgovorov. Nauk prilike: Oče pride iskat sadove ob pravem času. Kaj bomo rekli Očetu, če nam je dal deset, dvajset, štirideset, šestdeset let za gojenje sadov, pa jih ne najde? Ne gre samo za lep videz, kot ga ima smokva, temveč gojenje sadov - sadov, ki bodo trajali - v skladu z Očetovim načrtom.
- Smokva, ki je bila skoraj posekana: Ameriški izraz, ki se nanaša na nekaj, kar je uničeno in ni več tisto, kar je bilo: “To je končano!” Smokva v tej priliki je bila v nevarnosti, da bo “končana”. “Posekaj jo” je bil ukaz lastnika. “Zakaj bi izčrpavala zemljo?” Kako grozna obtožba! Bila je neuporabna in je samo črpala hranila iz zemlje. Ko to priliko preslikamo v lastna življenja, je strašljivo pomisliti, da bi lahko bila naša življenja prav tako neuporabna. Posekaj jo. Odstrani jo. Ne služi namenu. Sodba je pravična. Toda sodba je bila omiljena – naj živi še eno leto! Tako je tudi v našem življenju. Sem dovolj hvaležen za nenehno Božje usmiljenje do mene in drugih?
- Pusti jo… Zahvaljujoč vrtnarju v priliki, smokva živi in je še ne posekajo. Sekira ne zareže vanjo in ne odvzame lepote njenih listov in vijugastih vej. V našem primeru Jezus Kristus, Dobri Vrtnar, prosi lastnika, Nebeškega Očeta, naj “jo pusti”; on, Dobri Vrtnar, bo poskrbel zanjo. In kako? Sam Vrtnar je posekan in se žrtvuje na križu. Mi, ki bi nas bilo treba pravično posekati, smo rešeni, medtem ko je sekira položena na deblo njegovega telesa. Vse zaradi ljubezni do nas! Nadškof Luis Martínez v svoji knjigi “Skrivnosti notranjega življenja” pove čudovito prispodobo, kjer govori o trpljenju kot izrazu ljubezni: “Pravijo, da drevo mire oddaja svoj vonj šele, ko je ranjeno.” Parfum “teče kapljico po kapljico skozi rane na lubju, ki jih obdaja.”
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus Kristus, kako potrpežljiv je Oče z mano! Hvala ti, ker si prišel, da me rešiš, ker si dal svoje življenje zame, ker si trpel zaradi moje sebičnosti in grešnosti! Toda s teboj je upanje.
Sklep: Danes bom potrpežljiv z vsemi, ki jih srečam; pomislil bom na potrpežljivost, ki jo ima Bog z menoj.