Dvainsedemdeseteri učenci so se vrnili veseli in so pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« Jezus jim je rekel: »Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk. Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsakršno sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite tega, da so vam pokorni duhovi, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.« Prav to uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« Posebej se je obrnil k učencem in rekel: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«
Uvodna molitev: Jezus, k tebi prihajam v molitvi, saj je to najpomembnejši trenutek dneva. V času, ki ga preživim s teboj, doživljam dan drugače; daje mi občutek popolne predanosti tebi. Z otroško preprostostjo zaupam v tvojo ljubečo previdnost. Čeprav nisem vreden tvoje prisotnosti, se želim vsaj potruditi s to molitvijo, da ti ugodim.
Prošnja: Sveti Duh, pomagaj mi spoznavati najpomembnejše v življenju - doseči nebesa! Naj vse storim v resnični veri!
Razmišljanja:
- Imenovanje: Učenci se čudijo moči, ki ga ima Jezusovo ime pred demoni. Takšna je tudi velika Kristusova moč v svetu. “V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.” (Apd 4,12). Kristus, ki je prišel kot Mesija, da nas odkupi, je enkraten. Zato ima vsaka pristna pobožnost, naj bo do Marije ali do priljubljenega zavetnika, smisel le toliko, kolikor nas vodi k Kristusu. On je in ostaja naš največji vzor. Kot uči drugi vatikanski koncil, Kristus “popolnoma razodeva človeka človeku samemu in mu jasno pokaže njegov najvišji klic” (Veselje in upanje, 22). Ali koga postavljam pred Kristusa v svojem življenju?
- Knjiga: Jezus se ne obremenjuje z zmagami nad Satanom. Zanj in za njegove učence je najpomembnejše, da so njihova imena zapisana v nebesih. Dejansko je krščanstvo več kot le premagovanje hudiča. Naša vera je namenjena temu, da rastemo v naši ljubezni do Boga in v posnemanju Kristusovih kreposti. Kot vaja v ljubezni ni prisilna, vedno nas vabi, da naredimo več za druge, to pomeni - za Kristusa. Ljubezen ne pozna meja, zato ne smemo misliti, da smo “prispeli”. Ali razumem, da sem poklican ljubiti in posnemati Kristusa do zadnjega trenutka življenja?
- Vzoren sin: Ljubezen vodi Kristusa, še posebej ljubezen do njegovega nebeškega Očeta. Ker izpolnjuje Očetovo voljo, lažje prenaša težave, utrujenost, lakoto in zavrnitve. Nič ga ne odvrne. Kot mladenič, ima Kristus neskončno veliko moči za svojo ljubljeno Cerkev. Ta je njegov skriti vir moči. Tako nas uči globoko resnico o človeški naravi. “Človek ne more živeti brez ljubezni,” je zapisal papež sveti Janez Pavel II v svoji prvi okrožnici. “Ostane bitje, ki je samemu sebi nerazumljivo, njegovo življenje je brez smisla, če mu ljubezen ni razodeta.” Če kdaj čutimo izčrpanost zaradi sveta, bi se morali vprašati: “Koliko ljubim druge? Ali se z veseljem žrtvujem za druge? Ali v drugih najprej iščem dobro?”
Pogovor s Kristusom: Moja vera je najprej in predvsem odnos s teboj, Gospod. Moj odziv naj bo le ljubezen!. Pomagaj mi, da bom velikodušen ob tvojemu klicu k ljubezni!
Sklep: Danes se bom zahvalil za svojo vero z dobrim delom.