Mt 13,10-17

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu in mu rekli: »Zakaj govoriš ljudstvu v prilikah?« Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo, pa ne slišijo in razumejo. In spolnjuje se nad njimi Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli, z očmi boste gledali, pa ne videli; zakaj otopelo je srce temu ljudstvu in so na ušesa težko slišali in si zatisnili oči: da bi morda z očmi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.‹

Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

Uvodna molitev: Gospod, moja molitev bo iskrena le, če bom v tvoji prisotnosti ponižen. Zato pristopam k tebi s krotkim in ponižnim srcem. Nenehno te potrebujem, predvsem tvoje usmiljenje. Razmišljanje o tem mi pomaga rasti v ponižnosti. Zaupam vate in v tvoje usmiljenje. Hvala ti za nepojmljiv dar tvoje ljubezni!

Prošnja: Pomnoži mojo vero, upanje in ljubezen, o Gospod!

Razmišljanja:

  1. Vera, upanje in ljubezen ostanejo: Kaj je Gospod mislil s tem, ko je rekel: »Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima«? S tem meri na duhovne dobrine, namesto na materialne. Milost, vera, upanje in ljubezen so duhovne dobrine. Kdorkoli jih ima, se mu bo dalo še več. Z uresničevanjem svoje vere, ljubezni in upanja, se v tvoji duši pomnožijo in zrasteš v milosti. Ko pa ne uresničuješ svoje vere, ljubezni in upanja, izgubiš vse, saj je materialni svet minljiv. Kot nas uči sveti Pavel v 1 Kor 15,50: »To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva pa tudi propadljivost ne podeduje nepropadljivosti.« In v 1 Kor 13,13: »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.«
  2. Gledati z novimi očmi: »Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli.« Na svet lahko gledamo na naraven ali nadnaraven način. Vera, upanje in ljubezen nam omogočajo, da gledamo na svet na duhovno. Če pa gledamo le naravno, nas marsikaj omejuje, saj je naše vesolje omejeno, minljivo in začasno. Duhovni svet, na katerega gledamo skozi oči vere pa je neomejen, prihajajoč, da izpolni Božjo voljo in traja večno. Brez vere bomo slišali, a ne bomo razumeli, pozorno gledali, pa nikoli videli. 3. Borbeno srce: Šele ko se trudimo, da bi posnemali Kristusa, resnično doumemo te besede: »Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo!« Morda je to težko razumeti, a vendar je tako. Če želimo poznati Jezusa, mu moramo postati podobni. V trenutku, ko začnemo segati po njegovi ljubezeni, mu postajamo podobni in ga pričnemo spoznavati. Če želimo imeti srce, kot ga ima Jezus, se moramo truditi, včasih tudi trpeti –brez strahopetnosti, brez počitka in brez obupavanja.

Pogovor s Kristusom: Gospod, podari mi milost, da bi se boril z duhom vere, upanja in ljubezni! Rad bi se okrepil v teh vrlinah in začel gledali na svet s tvojimi očmi – z očmi novega človeka v Kristusu. S teboj je moja prihodnost svetlejša od moje preteklosti, napolnjena z večjo mero upanja in večjo obljubo.

Sklep: Danes bom poskušal skozi vero gledati na ljudi, dejanja in dogodke.