»Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: Ne prisegaj po krivem; izpolni pa Gospodu svoje prisege! Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«
Uvodna molitev: Oče ljubezni, vir vseh blagoslovov, vodil si me in me še vodiš skozi življenje! Hvala ti za očetovsko skrb! Jezus, Božji Sin, na križu si umrl zame, da bi plačal za moje grehe in razodel svojo brezpogojno ljubezen do mene. Hvala ti, ker si mi pokazal pot domov k Očetu. Sveti Duh, dobri gost duše, zdraviš me in me krepiš ter netiš ogenj iz globin moje duše. Hvala ti za svojo ljubečo navzočnost v meni!
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom odkrit in iskren v svojih odnosih z drugimi!
Razmišljanja:
- Tako mi Bog pomagaj! Prisega je slovesno klicanje Boga kot pričo za resničnost tistega, kar nekdo trdi, ali za iskrenost obljub v zvezi s prihodnjimi dejanji. Večina kristjanov priznava pomembnost in primernost prisege ob pomembnih priložnostih. Vidimo predsednika, kako priseže ob prevzemu položaja; vidimo moške in ženske v vojski, ki prisežejo, da bodo zvesto služili in branili domovino; vidimo ljudi, ki pričajo v sodni dvorani: položijo roko na Sveto pismo, dvignejo desnico in prisežejo, da bodo govorili resnico, vso resnico in nič drugega kot resnico… in zaključijo z besedami: “Tako mi Bog pomagaj!” Tako kličejo Boga, naj jim pomaga ostati zvesti dani besedi, saj je to, za kar prisežejo težka naloga, ki zahteva Božjo pomoč, da bi jo lahko izpolnili.
- Svoje medsebojne odnose gradite na tej resnici: V času Kristusa je bilo dajanje prisege tako pogosto in etična načela tako zapletena, da je bila praksa grobo zlorabljena. To pa je zmanjševalo ugled Božjemu imenu. Tu pa Jezus postavi merilo, ki ga morajo njegovi učenci v svojem življenju upoštevati. Temelji na ponovni vzpostavitvi medsebojnega zaupanja, plemenitosti in iskrenosti. Hudič je “oče laži” (Jn 8,44). Zato Kristusova Cerkev uči, da medsebojni odnosi ne morejo temeljiti na zvijačah in neiskrenosti. Bog je resnica, zato morajo otroci Kraljestva osnovati medsebojne odnose na resnici. Jezus je v svojem nauku dosledno obsojal hinavščino in pohvalil iskrenost kot eno najvišjih kreposti: “Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače” (o Natanaelu, Jn 1,47). Ali zavračam kakršno koli obliko hinavščine v svojem življenju?
- Vse, kar je več, je od hudega: Bi bilo preveč brati med vrsticami besed našega Gospoda - reči preprosto “da”, če mislimo da, in “ne”, če mislimo ne - če bi jih uporabili za izvor in namere laži v našem življenju? Jezus potrjuje, da vse, kar zamegli izrečene besede, kar zavaja, prikriva ali vara z napačnim poudarkom, “prihaja od hudega”. Pokaže nam, da zaradi neiskrenosti politično in gospodarsko življenje postaneta in ostaneta oddaljena od resnice in kako uničujoče postane za Božje kraljestvo, kraljestvo tistega, ki je bil in ostaja “znamenje, o katerem se govori” (Lk 2,34). Ali sem iskren s svojimi družinskimi člani in sodelavci?
Pogovor s Kristusom: Gospod, ti vidiš vse in bereš moje srce. Z žalostjo gledaš, ko se spogledujem s pravili hudega. Pomagaj mi, da se znova zavežem k življenju v luči in odpravim laži! Od zdaj naprej bo moj “da” da in moj “ne” ne!
Odločitev: Dan bom začel tako, da bom skušal popraviti vsak odnos - zlasti odnos z mojim zakoncem - ki bi bil lahko pomanjkanje resnicoljubnosti in iskrenost prizadelo.