Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«
Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹
Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«
Uvodna molitev: Gospod Jezus, verjamem, da želiš neomajno vero vate. Zaupam v tvoje besede in se ne zanašam le na lastne moči in razum. Ljubim te. Nenehno me presenečaš, ko mi kažeš, kako tvoja pota niso moja pota.
Prošnja: Gospod, naj te ljubim z vsem srcem, vsem mišljenjem, z vso dušo in vso močjo!
Razmišljanja:
- Izgubljeno delo ljubezni: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti …« Pohlep se pojavi, ko se navezujemo na materialne dobrine na sebičen, izkrivljen način. Bog jih je ustvaril , da bi nam bile v pomoč v tem življenju. Navezujemo pa se nanje in kopičimo bogastvo, ne da bi ga uporabili za izpolnitev našega poslanstva in rešitev naše duše.
- Osredotočena ljubezen: Jezus nam naroča, naj ljubimo «Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo«. A mi imamo le eno srce, eno dušo, eno voljo in en um. Če se navezujemo na materialne dobrine na neustrezen način, potem sta srce in duša razdvojena in ju vleče na več strani. Ne samo da ne bom mogel ljubiti Boga s popolno, zvesto, osredotočeno ljubeznijo, tudi nikogar drugega ne bom mogel ljubiti na tak način. Ne glede na to koga ljubim, bo moja ljubezen šibka zaradi razdvojenega srca.
- Pozno sem te vzljubil: »»Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj, in tam sem te iskal, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi, ki si jih ti ustvaril« (sv. Avguštin, Izpovedi). Kar siromaši mojo ljubezen je neustrezna naklonjenost materialnim dobrinam, ki nam jih Bog ustvaril. Naše srce lahko ljubi več ljudi in stvari hkrati (Boga, starše, otroke, prijatelje), vendar ne v polnosti. Najprej ljubiti Boga je kot uporaba povečevalnega stekla: sončni žarki, tako kot naklonjenost in ljubezen, ki jo gojimo do ljudi in dobrin, so združeni v steklu in povečani v močnejši žarek. Ko najprej ljubimo Boga, postane naša ljubezen do drugih in do sveta močnejša, intenzivnejša.
Pogovor s Kristusom: Gospod, moje srce si ustvaril za ljubezen. Pogosto se zaljubim v stvari, ki si jih ti ustvaril. Lahko me celo bolj pritegnejo kot ti in pozabim, da si jih ustvaril in mi jih podaril, da bi me vodile k tebi. Pomagaj mi, da bi te lahko ljubil bolj kot te stvarmi, da bi se ti lahko zahvalil in blagoslavljal na tisoče načinov …
Sklep: Danes bom premislil o stvareh, na katere sem navezan in se prepričal, da se ne morejo primerjati z mojo ljubeznijo do Boga.