Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.
Uvodna molitev: Gospod Jezus, vem, da si želiš, da bi imel takšno vero, ki posluša tvoje besede brez kakršnegakoli vprašanja. Upam v tvoje besede in se ne zanašam le na svojo lastno moč ali razmišljanje. Še vedno me presenečaš, ko mi pokažeš, da tvoje poti niso moje poti.
Prošnja: Gospod, napolni moje srce s hvaležnostjo in zaupanjem, tudi ko trpijo tisti, ki jih ljubim!
Razmišljanja:
- Moja hči … “Mojo hči muči demon.” Trpljenje tujcev v nas prebudi sočutje. V največji stiski pa smo, ko trpi sin ali hči. Predstavljajte si agonijo matere v tem evangeljskem odlomku, bolečino, ki jo je čutila globoko v srcu. Vendar je njena ljubezen hranila njeno upanje in jo vodila k iskanju Kristusa. Ko trpijo tisti, ki jih ljubimo, potrebujemo modrost, da iščemo Gospoda.
- Neizmerne razsežnosti: Le mati ali oče poznata veličino svoje ljubezni do otroka: “Besede ne morejo izraziti …” Ljubezen resnično razumemo, kadar vključuje ljudi, ki jih poznamo in ljubimo. Premišljujte pasijon našega Gospoda Jezusa Kristusa. Predstavljajte si lažne obtožbe, bičanje, ponižanja in križanje. In potem svojega sina ali hčerko, mamo ali očeta, ljubljeno osebo, kako trpi enako usodo. Pasijon Kristusa dobi novo razsežnost.
- Naš naslov za Božjo milost: “Prosim, Gospod, saj tudi psi jedo drobtine, ki padejo z mize njihovih gospodarjev.” Vera in ponižnost ganeta Gospodovo srce. Kako enostavno prevzamemo razmišljanje razvajenega otroka in verjamemo, da si zaslužimo več. “Zemlja ti ne dolguje preživetja,” je nekoč dejal modrec. “Bila je tukaj pred tabo.” Kako srečni smo, ko priznamo svojo majhnost in nedostojnost, svojo majhnost pred Božjimi stvaritvami, ki nam dajejo življenje, dihanje in vsak utrip srca! Vse, kar imamo, je dar ustvarjalne Božje ljubezni. Kako srečni smo, ko smo hvaležni in mu to sporočamo tisočkrat na dan.
Pogovor z Jezusom: Gospod, tisočkrat in na tisoč načinov te bom hvalil in se ti zahvalil za vse, kar delaš zame! Tudi za trpljenje, ker vem, prihaja iz tvoje roke za moje večje dobro, čeprav morda v tem trenutku ne vidim tega. Daj mi hvaležnost, vero in zaupanje, da sprejmem svoj križ in se veselim tvoje ustvarjalne ljubezni do mene!
Odločitev: Skozi današnji dan se bom večkrat zahvalil Gospodu.