Tisti čas je govoril Jezus množicam: »Kadar vidite, da se oblak vzdiguje od zahoda, takoj pravite: ›Dež bo,‹ in tako se zgodi. In kadar vleče jug, pravite: ›Pripekalo bo,‹ in zgodi se. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa? Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kaj je prav? Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, si že med potjo prizadevaj, da se z njim spraviš; da te morda ne privleče pred sodnika in te sodnik ne izroči biriču in te birič ne vrže v ječo. Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš tudi zadnjega novčiča.«
Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si tukaj z mano. Prišel sem, da te počastim .Tvoja ljubezen mi daje podporo. V zameno te želim še bolj ljubiti.
Prošnja: Gospod, dovoli mi, da globlje razumem tvojo previdnost!
Razmišljanja:
- Videnje znamenj: Jezus izraža ogorčenje nad duhovno zakrknjenostjo svojih poslušalcev; z drugimi besedami - ne razumejo! Ko gre za zemeljske zadeve, lahko skoraj nezmotljivo seštejejo dva in dva. Vendar prevladuje otopelost, ko se dotaknejo duhovnega področja. Zakaj? Morda zato, ker se niso trudili razmisliti, kaj zares pomenijo znamenja Jezusove prisotnosti, čudeži in besede. Ostali so na površini, ne da bi prodrli v globine. Površinskost ovira tudi naš duhovni napredek. Videnje znamenj ni toliko vprašanje tabernaklja ali križa, temveč globoko in molitveno razmišljanje o Božji ljubezni v našem življenju.
- Božja prisotnost: Ljudje, ki živijo dosledno molitveno življenje, so veliko bolj uglašeni z Božjo prisotnostjo. Kjer drugi vidijo naključje, oni vidijo previdnost. To jim daje globok občutek miru. Vedno vedo, da jih povsod spremlja Bog, zato se lahko predajo njegovi volji. Svet ne leži na njihovih ramenih, temveč na Božjih. Namesto da bi se pritoževali ali skrbeli, živijo v ozračju zaupanja in sprejemanja.
- Posvečanje pozornosti: Božja previdnost vodi vse. Naša vera včasih pošlje znamenje, da nam pove: »Da, res sem tukaj.« Nekoč je duhovnik vozil po cesti, njegove misli so bile zaposlene s težavo, ki jo je imel z določeno osebo. »Kako naj to rešim?« se je spraševal. Predenj je zapeljal avto, na registrski tablici je pisalo »KARITAS«, kar je latinsko za »ljubezen«. Je bilo to samo naključje? Ni mogel zanikati, da je to odgovor, ki ga je iskal. Znamenja, ki nas vabijo, da postanemo bolj podobni Kristusu, so tista, na katera moramo biti najbolj pozorni.
Pogovor s Kristusom: Gospod, v trenutkih, ko ne opazim znamenj, ki mi jih pošiljaš, sem nekako zaprt pred tvojo milostjo. Pomagaj mi premagati mojo duhovno površinskost in zaznati tvojo prisotnost v mojem življenju!
Sklep: Poskušal bom hitro slediti navdihom Svetega Duha.