Tisti čas je Jezus spregovóril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je prirédil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatovskega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si navzoč, ko se v molitvi obračam k tebi. Zaupam in verjamem, da mi danes podarjaš vso milost, ki jo potrebujem. Hvala ti za tvojo ljubezen, za tvojo neizmerno velikodušnost! V zameno ti dajem svoje življenje in svojo ljubezen.
Prošnja: Oče, pomagaj mi, da se bom dobro pripravljal na tvoje nebeško kraljestvo!
Razmišljanja:
- Nepredstavljiva gostija: V Jezusovem času, se je malo prazničnih slavij lahko kosalo s poročno gostijo, kaj šele kraljevsko. Poroka je bila radostni čas, najpomembnejši trenutek v življenju mladoporočencev. A kraljevska poroka je bila velik dogodek za celotno kraljestvo. S to priliko o kraljevski gostiji nam Jezus prinaša občutek nebes, ki jih pripravlja za nas. Vsakemu izmed nas pravi: »Nič ni boljšega od tega, kar želim s teboj praznovati v večnosti!« Če torej katera od naših predstav o nebesih ne vključuje nečesa privlačnega ali vrednega, jih še nismo doumeli. Prosimo Jezusa, da bi nam podaril košček radosti, ki jo želi deliti z nami v nebesih.
- Človeka spoznamo po dejanjih: Kralj je mnogim poslal vabilo, a odgovor ni bil takšen, kot ga je pričakoval. Zavrnili so njegovo velikodušnost, raje so imeli svoje opravke (eden je šel na svojo posest, drugi se je posvetil nekemu poslu), kot da bi sprejeli povabilo in bili soudeleženi v kraljevem veselju. Seveda si nihče od njih povabila ni zaslužil: Niso postali vredni po lastni zaslugi. Kralj jih je povabil iz svoje velikodušnosti. Kar jih je naredilo resnično nevredne je bila njihova neodzivnost na njegovo velikodušnost. Dar so dobili zastonj in izgubili so ga šele, ko so ga zavrnili. Morda se sprašujemo: »Si jaz zaslužim nebesa?« Če smo iskreni, se zavedamo, da je odgovor »ne«, a v Kristusovih očeh to ni pomembno vprašanje. Pravo vprašanje se glasi: »Ali sprejemam darove, ki mi jih je že podaril?«
- Neprimerna obleka: Nerodno je tako za gostitelja kot za gosta, ko slednji prispe na slavnostno gostijo oblečen v kratke hlače in majico s kratkimi rokavi – ker je mislil, da se bo udeležil piknika ali pa je bil le neveden. Povsem drugače je, ko se gost namenoma neprimerno obleče, ker mu ni mar ali ker je predrzen. Potem gostitelj ni samo osramočen, ampak tudi užaljen. V tej priliki je kralj užaljen, saj je gost vedel, da mora obleči slavnostno obleko, a je ni. Živeti v posvečujoči Božji milosti in prijateljstvu z njim je slavnostna obleka, ki jo moramo nositi, da bi bili sprejeti na večno gostijo. Kristus nas opozarja na največjo predrznost: priti pred nebeška vrata brez tega, za kar vemo, da je potrebno, če želimo biti soudeleženi v Kristusovi radosti. Če si vsak dan prizadevamo ugoditi našemu Gospodu in živeti v njegovi milosti, bo naša slavnostna obleka pripravljena za gostijo.
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, dar nebes, ki si ga zame pridobil, presega kakršnokoli mojo zaslugo, a mi pokaže tvojo velikodušnost. Kako naj ti ne bi bil hvaležen? Kako naj si ne bi vsak dan prizadeval odgovoriti z radostno ponižnostjo in sprejeti vsakršno milost, ki mi jo želiš dati?
Sklep: Da bi danes odgovoril na Božjo ljubezen, bom svobodno sprejel vsakršno stisko in težavo, na katero bom naletel.