Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali. Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.
Uvodna molitev: Gospod, hvala ti za ta čas, ki ga bova preživela skupaj. Želim se umakniti od sveta in vseh njegovih dejavnosti, da bom zdaj sam s teboj. Ti si moj začetek in moj konec: ustvaril si me in vodiš me domov k sebi v nebesa. Hvala ti za tvojo ljubezen. Vem, da ne zaslužim ničesar od tebe in da moji grehi povečujejo mojo nedostojnost, vendar me še vedno objemaš v svoji nepojmljivi ljubezni.
Prošnja: Gospod, povečaj mojo ljubezen do molitve in notranjega življenja.
Razmišljanja:
- Človek za druge: Tukaj je Jezus v akciji. Neumorno dela od jutra do večera. Nikoli ne misli na sebe. Nikoli ne pove, da je preveč utrujen ali preveč zaposlen, da bi nekomu pomagal ali da bi drugim namenil del svojega časa. On je tam za vse in si nenehno prizadeva storiti več in več. Ljubi in njegova ljubezen ga prisili, da se posveti vsakomur okoli sebe, ne glede na ceno. Vse mesto se zbere, da bi ga videlo, in on svoje srce odpira vsem. Poučuje. Ozdravlja bolne. Izganja demone. On je človek za druge.
- Človek molitve: Po polnem delovnem dnevu je Jezus počival le za kratek čas, nato pa je zgodaj vstal za molitev. Bil je ravnovesje med njegovo apostolsko dejavnostjo in življenjem molitve. Jezus se ni preveč ukvarjal s tem, da bi iskal samoto, potrebno za iskreno pogovarjanje s svojim Očetom. V molitvi je našel moč. Krepil je svojo odločitev, da sledi Očetovemu načrtu. V molitvi je bil tako poglobljen, da so drugi začeli iskati njega. Molitev ni bila le enkratna dejavnost: bila je del njegovega vsakdanjega ritma.
- Vsi ga iščejo: “Vsi te iščejo,” so rekli, ko so našli Kristusa. Izrazili so željo vseh ljudi. Vsi potrebujemo Boga. On je najgloblja želja človeškega srca. Bog išče tudi nas. Jezus vstane po molitvi in se odpravi v naslednje mesto. Iščemo Kristusa in On išče nas. Kje se srečamo? V molitvi. V molitvi se iskreno pogovarjamo s tistim, za katerega vemo, da nas ljubi. V molitvi lahko govorimo o stvareh, ki so nam pomembne, in o stvareh, ki so najpomembnejše za Njega. To ključno srečanje daje luč in moč vsakemu drugemu srečanju, ki ga bomo imeli čez preostanek dneva. S pomočjo molitve se vžge naša ljubezen do drugih, da se lahko tako kot Jezus nesebično posvečamo drugim. S pomočjo molitve lahko postanemo možje in žene za druge.
Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi, da te postavim na prvo mesto v svojem življenju tako, da ti dajem najboljše iz svojega časa. Pomagaj mi, da se ne vdajam lenobi, ampak da zgodaj zjutraj vstanem, da bom lahko s teboj. Potrebujem te v svojem življenju. Pomagaj mi doživeti tvojo ljubezen, da jo bom lahko delil z drugimi. Pomagaj mi, da se posvetim tvojemu načrtu odrešenja in da se obrnem k tistim, ki te iščejo. Pomagaj mi, da hrepenim samo po tebi, da boš ti zadovoljil moje hrepenenje.
Odločitev: Danes bom skozi ves dan klical našega Gospoda s kratkimi in preprostimi molitvami, mu povedal, da ga ljubim in prosil za milost večje intimnosti z njim skozi molitev.