Tisti čas je Jezus med svojim poučevanjem govóril množicam: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in hinavsko opravljajo dolge molitve; ti bodo strože sojeni.« Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Uvodna molitev: Gospod, verujem vate, da si tukaj z menoj kot življenje moje duše. Vse svoje zaupanje polagam vate, kajti brez tebe ne zmorem ničesar. Ljubim te! Hvala ti, da si mi razkril svojo ljubečo usmiljenost! Vse, kar storim, naj bo moj odgovor na to!
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom dosleden in iskren v svoji odločitvi, da v svojem življenju sledim le tvoji volji!
Razmišljanja:
- Religija za razkazovanje: Evangeljski odlomek nam predstavlja ostro nasprotje med pismouki in ubogo vdovo. Pismouki so gledali le na videz. Bili so sužnji svoje nečimrnosti. Njihova notranja varnost je trajala, dokler so prejemali pohvale iz ust tistih okoli sebe. Bolj jih je gnalo ploskanje ljudi kot odobravanje Boga. Ker je bila njihova pobožnost zgolj predstava, ni pustila globokega pečata v njihovih dušah in jih ni mogla osvoboditi njihovih neurejenih strasti. Navzven so delovali pobožni, a znotraj polni grehov. V svojem pohlepu so “zatrli hiše vdov”. Ali je moja pobožnost le razkazovanje ali za Boga samega?
- Radodarnost pomeni dajati vse: Uboga vdova je ostala neopažena med množico, a Jezus jo je videl. Medtem ko so bogati z veliko bahavostjo dajali svoje darove, je ona imela le dva majhna kovanca. Tiho se je pomešala med množico, ni iskala pozornosti; a jo je opazil Kristus. To je naša izbira: ploskanje ljudi ali pohvala Boga.
- Primerjanje: Včasih se zlahka ujamemo v to, kar imajo drugi - kaj delajo ali govorijo. Pademo v past primerjanja, torej nismo “ustrezni”! To povzroča le tesnobo. Toda Bog nas ne primerja z drugimi. Ljubi nas. Ustvaril nas je takšne, kot smo, z našo edinstveno sestavo talentov in sposobnosti. Gospod ne meri našo radodarnost po tem, koliko damo, ampak s kakšnim srcem damo. Zapomnite si: najsrečnejši niso tisti, ki imajo vse, ampak tisti, ki dajo vse, kar imajo!
Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi, da se ne bom primerjal z drugimi! Pomagaj mi, da bom opazil, kaj je tisto dobro, ki naj ga danes storim. Naj odženem vse, kar me oddaljuje od tebe! Dal si mi vse. Tvoje darove ti želim vrniti v celoti in z obrestmi!
Sklep: Zaupal bom v Božjo previdnost in mu danes poklonil nekaj, kar sem zadrževal zase.