Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹«
Liturgična opomba: Za Veliko soboto ni obredja. Krščanska tradicija je, da Cerkev čaka ob Gospodovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. Današnje premišljevanje je vzeto iz evangeljskega branja za veliko noč na velikonočno vigilijo.
Uvodna molitev: Jezus, ti si moj zvest prijatelj tako v življenju kot v smrti. V tvojem vstajenju najdem zagotovilo in upanje na večno življenje. Po takšnem izrazu ljubezni ti želim dati vso mojo vero, upanje in vso mojo ljubezen. Skromno in hvaležno ti jih ponujam. Ti si edini Gospod mojega življenja. Ti si resnični cilj mojega življenja. Gospod, hrepenim, da bi videl tvoj ljubeč obraz, a vem, da moram čakati v upanju, da te bom videl v večnosti.
Prošnja: Gospod Jezus, okrepi moje upanje vate.
Razmišljanja:
- Sredi teme. Marija in druge žene so brez upanja. Jezus je umrl. Edino, kar mu lahko še storijo, je, da ga dostojno pokopljejo. V petek zvečer jih prigajnja čas, saj se bliža sobota. Naredijo, kot jim predpisuje postava. Težko jim je pogledati v Jezusovo brezizrazno obličje, ki ga sicer tako dobro poznajo, in namaziliti mrzlo in otrdelo telo tistega, ki jim je pomenil vse. Kaj bodo delale po njegovem pogrebu? Kakšna prihodnost čaka skupino, ki se je zbirala okrog Jezusa? Slišijo, da nekateri učenci zapuščajo njihovo občestvo in se vračajo domov, saj je Jezus mrtev. Zdi se jim, da je res vsega konec. Ne zavedajo se, da tema obupa ne more najti mesta v kristjanovem življenju.
- Nenadna luč. Sredi dvomov, žalosti in brezupnosti pride žarek luči, ki se hitro razširi. Kamen je odvaljen, ni ga več. S strahom in spoštovanjem hitijo v grob, a grob je namesto teme poln svetlobe. Kako je to mogoče? Kdo je ta moški? Angel! Ženama se nasmehne. Sporoča jima neverjetno dobro novico. Jezus je vstal! Srečali ga boste v Galileji! “To je res neverjetno,” si mislijo. “Ljudje ne vstajajo od mrtvih.” A angelove besede prinašajo tolažbo, mir in celo vero. V srcih vedo, da je nemogoče postalo mogoče. Upanje in negovanje le-tega. Naj bodo naša srca osredotočena na dobro, resnično in lépo, saj je v tem prisoten Jezus Kristus in njegov odrešitveni načrt. Tu leži moč in veselje kristjanovega življenja.
- Nov pogled na vse. Angel da ženam nalogo. Vstajenje naj oznanjujejo naprej. Imajo sporočilo, ki je izredno pommebno, najpomembnejše. Jezus, njihovo upanje, živi. Ko se odpravljajo proti sobi, kjer so učenci, začnejo premišljevati o presunljivih novicah, ki so jih prejele, in začnejo razumevati še marsikaj drugega. Spominjajo se, kako je Jezus govoril, da bo moral trpeti in umreti, a bo tretji dan vstal od mrtvih. Kako čudno, da že prej niso prisluhnile. Zdaj se zdi tako očitno. Resnica vstajenja vse spremeni. Ali čudež vstajenja prodre v moje celotno življenje in me napolnjuje z mirom in veseljem? Če ne, zakaj ne? Se zavedam, da za Jezusa lahko najbolj pričujem, če polno živim svoje življenje, ne glede na težave, s katerimi se soočam?
Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, če bi zares verjel, da je to življenje priprava na naslednje, večno, bi vložil veliko več truda, da bi vsak dan izpolnjeval tvojo voljo. Pomagaj mi verovati, da kristjan svoj grob le najema in da njegovo bogastvo ni v tem življenju, ampak v naslednjem.
Odločitev: V pripravi na praznovanje vstajenja, se bom ozrl na svoje življenje. Vprašal se bom, ali resnica o vstajenju pri meni kaj spremenja. Ali res živim drugače kot tisti, ki ne sprejmejo Kristusa, ker verujem v vstajenje? Ali je moja vera površinska, ki mi omogoča, da sem kristjan le po imenu, v resnici pa se moje življenje ne razlikuje od nekoga, ki ne veruje v Jezusa? V svojih odločitvah bom spremenil nekaj, da bom izrazil svojo vero v vstajenje od mrtvih.