Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kdo izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu opolnoči ter mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti,‹ pa bi oni znotraj odgovoril: ›Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati‹ – povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. In jaz vam pravim: Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali koga izmed vas, očetje, bo sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo? Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«
Uvodna molitev: Gospod Jezus, ti si gospodar vesolja, a kljub temu me poslušaš in vodiš. Poznaš mojo preteklost, sedanjost in prihodnost, a kljub temu spoštuješ mojo svobodo. Sveta Trojica, izpolnjena si sama po sebi, a kljub temu si nam velikodušno podarila življenje in nas izpolnila. Jezus, v zameno ti ponujam svojo majhnost, vedoč, da si zadovoljen s tem, kar ti dajem.
Prošnja: Gospod, skozi to razmišljanje mi podeli milost zbližanja s teboj!
Razmišljanja:
- Bog želi, da prosimo: Včasih mislimo, da Bog vendar ve vse in nam ni treba ničesar prositi. Potrebno je le čakati in Bog nam bo dal tisto, kar potrebujemo. Nič ni dlje od te resnice. V tem odlomku Jezus ne pravi, naj ne skrbimo; pravi, da bo naš nebeški Oče z veseljem in ljubeznijo zagotovil vse, kar potrebujemo, če bomo le prosili. Če bi bile naše potrebe avtomatično izpolnjene, veliko ljudi sploh ne bi vedelo, da Bog obstaja, ali pa bi ga zlahka pozabili. V bogatih družbah so materialne potrebe ljudi zlahka izpolnjene. Ali jih to spominja na Boga, njegovo moč ali njegovo ljubezen? Ko prosimo Boga, da poskrbi za naše potrebe, vključimo njegov obstoj in avtoriteto v naša življenja. Bog želi, da to storimo.
- Prošnje v molitvi povečujejo mojo vero: Toda obstajajo še pomembnejši razlogi, zakaj Bog želi, da prosimo. Pri prošnji naša vera raste. Bolj kot prosim, bolj trden je oseben odnos z Bogom. Če se nikoli ne bi obrnil nanj za svoje potrebe, ne bi spoznal, kako močno želi biti del mojega življenja. Toda ko moram prositi v molitvi, še posebej, če moram vanjo vložiti nekaj časa in truda, potem bo, ko bodo moje potrebe zadovoljene, zelo jasno, da je to storil Bog. Jasno bo, da nisem bil jaz, ali sreča, ali karkoli drugega, ampak Bog. Ne boj se prositi in razvij svojo vero s tem, da prosiš!
- Ko ne prosim za tisto, kar potrebujem, obravnavam Boga kot svojega služabnika: Ko pričakujemo, da nam bo Bog dal vse, kar potrebujemo, ne da bi za to prosili, ali ne nalagamo celotnega bremena našega odrešenja nanj, sami pa premalo storimo? Ali nismo v nekem smislu leni? “Veš, kaj potrebujem, Gospod. Samo daj mi to, poskrbi za to, medtem ko se osredotočam na svoje interese.” To ni le lenoba, to je tudi nečimrnost; Boga jemljemo kot služabnika, ki naj zagotovi vse, kar potrebujem. Pozabljamo, da je on Bog. Seveda, Bog je velikodušen in ljubeč, pripravljen nam dati vse, kar je dobro za nas; toda še vedno je Bog in si zasluži naše spoštovanje, češčenje in predvsem našo hvaležnost.
Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, tako pogosto samoumevno pričakujem, da boš skrbel zame. Pomagaj mi, da te bom prizadevno prosil! Povečaj mojo vero skozi mojo molitev, da bom videl svojo resnično potrebo po tebi in koliko storiš zame.
Sklep: Kaj najbolj potrebujem danes? Boga bom za to zgodaj in pogosto prosil.