Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Uvodna molitev: Vsemogočni in večni Bog, ti si visoko nad nami, a vendar tako blizu! Vem, da me ljubiš neskončno. Počivam v tvoji ljubezni; v tebi najdem svojo moč in upanje. Hvala, ker me ljubiš kljub moji grešnosti in popolni nevrednosti! V zameno ti podarjam sebe, z željo, da boš vedno na prvem mestu v mojem življenju.
Prošnja: Jezus, krotak in ponižen, naredi moje srce bolj podobno tvojemu!
Razmišljanja:
- Prihaja močnejši od mene: Janez pozna svoje poslanstvo. Pravilno samospoznanje je bistven korak na poti k svetosti. Janez privablja množice v Izraelu. Mnogi ljudje bi bili počaščeni ali celo opiti od te slave. Vendar Janez ne stremi k moči in ne skuša biti nekdo, kar ni. Pripravlja srca ljudi za Mesijo. Zli duh nas bo neprestano skušal preusmeriti k naši samopomembnosti, da bi nas odvrnil od Boga in njegovega načrta za nas. Janez nam daje svetel zgled zmagoslavja ponižnega samospoznanja nad hudičevimi zvijačami. Ko smo popolnoma usmerjeni k Bogu, se v nas porodi želja, da iz svojega življenja odstranimo vsako laž, nečimrnost in napihnjeno mnenje o sebi. Začnemo živeti v resnici in vsem darovom, ki nam jih je Bog dal, pripisujemo pravo vrednost. Uporabljamo jih za služenje njegovemu kraljestvu, ne da bi karkoli zahtevali zase, saj je vse njegovo.
- Nisem vreden, da bi mu razvezal jermene na sandalih: Brez ponižnosti ni svetosti. Preprosto povedano, ponižnost pomeni živeti v resnici. Ta ponižnost se rodi iz pravilnega razumevanja našega odnosa z Bogom. To ni pomanjkanje spoštovanja do sebe — Jezus je bil ponižen, a s popolno samozavestjo in močjo! Ponižnost je zavedanje, da tudi naši največji talenti izhajajo od Boga in so namenjeni njemu. Kljub temu se bo tudi Janezova ponižnost zmanjšala v primerjavi s ponižnostjo, ki nam jo Jezus kaže v svojem življenju. “Tisti, ki služi, se ne šteje za višjega od tistega, ki mu služi, ne glede na to, kako bedna je njegova situacija v tistem trenutku. Kristus je vzel najnižji položaj na svetu — križ — in s to radikalno ponižnostjo nas je odkupil in nam nenehno prihaja na pomoč” (papež Benedikt XVI., Bog je ljubezen, 35). Spet vidimo, da Jezus od nas zahteva le tisto, kar je bil sam pripravljen sprejeti. On je vir moči, ki jo potrebujem, da to ponižnost uresničujem v vsakdanjem življenju.
- Tudi Jezus je bil krščen: S krstom se Jezus povezuje z grešnim človeštvom. Skozi učlovečenje je prevzel podobo človeka in se podaja na pot, kjer bo nase prevzel naše grehe, da bi nas odrešil. Če je bilo za Jude pohujšljivo, da je Bog postal človek, je bil še toliko bolj njegov krst, saj je to pomenilo očiten znak kesanja za grehe? Božja ljubezen do nas je tako velika, da niti to dejanje zanj ni preveč. To je eden od mnogih korakov, po katerih ga bo njegova ljubezen do nas privedla celo do sramote križa. Ali sem resnično premišljeval, kako pomemben sem Jezusu?
Pogovor s Kristusom: Blagoslovljeni Gospod, šel si do skrajnosti križa, da bi dokazal svojo ljubezen do mene. Nosil si mojo nečimernost in s svojo ljubeznijo in ponižnostjo dokazal, da si močnejši od mojega največjega greha. Daj mi moč in pogum, da bom tudi sam daroval sebe in ponižno služil vsem bližnjim! Osvobodi me spon nečimernosti in napuha!
Sklep: Danes bom bral in premišljeval Katekizem katoliške cerkve, odstavke 1262-1270.