Jn 20:24-29

Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Uvodna molitev: Gospod Jezus, hvala ti za dar vere, ki sem ga prejel ob krstu! Verujem v vse, kar si razodel, čeprav se zavedam, da je moja vera še majhna. Sedaj prepuščam svojo šibko vero tvoji obilni dobrotljivosti in usmiljenju ter se ti popolnoma zaupam: Ljubim te, moj Gospod in moj Bog, z vsem svojim umom, srcem, dušo in močjo!

Prošnja: Gospod, povečaj mojo vero!

Razmišljanja:

1. “Ne bom verjel”: Gospod, živim v okolju, kjer moram vedeti vse. Če ne poznam dejstev, če mi manjka dokazov, potem nočem verjeti. Vendar včasih nočem verjeti, tudi ko imam pred seboj dejstva in dokaze. Vem, Gospod - vera zahteva, da človek “v celoti izroči sebe Bogu” (Dei Verbum, 5). Tomaž tega ne stori, ko apostoli povedo razburljivo novico: “Videli smo Gospoda” (Janez 20:25). Njihove besede se ne ujemajo s tem, kar Tomaž ve: da si umrl. Morda je šel tisto soboto do groba, da bi videl straže, ki so bile postavljene . Ni si predstavljal, kako bi te lahko vzeli iz groba. Ali si izmišljujem prepričljive razloge, da ne verjamem? Če si jih, kako lahko bolje odgovorim skozi vero?
2. “Ne bodite nezaupljivi, ampak verujte”: Gospod, Tomaž te gleda v zgornji sobi, ko govoriš besede: “Vsak, kdor prizna mene pred ljudmi, ga bom priznal pred svojim nebeškim Očetom” (Matej 10:32). Vabiš Tomaža, naj naredi korak vere: naj zapusti svojo nevero in sprejme tvoje vstajenje. Videl je, ko si obudl Lazarja, zdaj pa ga vabiš, da verjame, kako si za vedno živ. Si Bog, živ in resničen. In tako kot Tomaža, tudi mene kličeš, naj verjamem, da živiš tudi v mojem življenju. Gospod, želim si, da bi bil resnično prisotnen v mojem življenju!
3. “Blagor tistim, ki niso videli in so verovali”: Gospod, brez tebe ne morem priti v nebesa. Tvoje besede Tomažu nakazujejo, kaj me čaka, če verujem do smrti. Nisem še živel, ko si hodil po zemlji, toda zaradi tega, kar praviš Tomažu, imam še toliko več razlogov, da uresničujem svojo vero in vzkliknem tako kot on: “Moj Gospod in moj Bog!” Hrepeniš po moji veri, Gospod, tako kot si hrepenel po Tomaževi. Kako velik si, Gospod! “Vera je najprej in predvsem osebno pristajanje človeka na Boga” (Katekizem katoliške Cerkve, 150). Želim hoditi ob tebi, moj Gospod in moj Bog!

Pogovor s Kristusom: Gospod, verjamem, da želiš biti pomemben del mojega življenja. Želiš biti moj Gospod. Moja vera je tako majhna. Pomagaj mi, da povečam svojo vero! Daj ji, kar potrebuje za rast!

Odločitev: Danes bom prebral odlomke 150-152 Katekizma katoliške Cerkve o veri, da bi tako povečeval svojo vero v Boga.