Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Mar se prinaša svetilka, da se postavi pod mernik ali pod posteljo, mar ne, da se postavi na svetilnik? Zakaj nič ni skrito, razen da bi postalo očito; in nič ni postalo skrito, kakor zato, da pride na dan. Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša.«
Dalje jim je govoril: »Glejte, kaj slišite! S kakršno mero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. Zakaj kdor ima, se mu bo dalo; in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«
Uvodna molitev: Gospod, hvala, ker me danes spominjaš na moje krščansko dostojanstvo! Po tvoji milosti s krstom in tvojem učenju v evangelijih, si prinesel luč v mojo dušo. Gospod, ti si moja luč!
Prošnja: Kristus, pomagaj mi, da bom iskren pričevalec tvoje luči!
Razmišljanja:
- Preglednost v našem življenju: Bog nas vidi. To je preprosta, izjemno močna resnica. Bog nas gleda z ljubeznijo. Pred njim se ne moremo skriti, prav tako tudi ne pred sabo, niti pred drugimi. Potrebujemo življenje v Božji navzočnosti. Bog dovoli, da njegova luč sveti v naše življenje, da spoznavamo resnico o sebi. Zato se nam ni treba sramovati, da bi drugi videli resnico o tem, kdo smo. Resnična sreča se ohranja in povečuje z vztrajanjem v iskrenosti.
- Luč za svet: Naše življenje ni samo za nas. Poklicani smo, da smo dar za druge, dar, ki jih vodi k Bogu. To je najlepše v našem življenju: poklicani smo, da dajemo življenje. Poklicani smo, da sodelujemo v Božji “rodovitnosti”. Svoje življenje dajemo tako, da razsvetljujemo druge. Ljudem pomagamo priti do luči, če se iskreno trudimo hoditi v tej luči in se ne bojimo pokazati ljudem resnice. Luč, ki jo oddaja naše življenje, ima resničen učinek na duše. Drugi vatikanski koncil nas spominja, da sodobni človek potrebuje razloge za upanje. Kristjan nosi upanje. Bom to upanje skrival ali ga celo zatrl, ker me je strah, da ga delim? Ali bom pustil svetu, da prejme upanje? Ali bom svetu pokazal, da lahko postanemo veliko več, kot si mislimo, ker je naš Oče večji, kot si mislimo?
- Stati za lučjo resnice in jo živeti: Moralna odvisnost postaja merilo našega časa. Mnogi ljudje mislijo, da lahko sami odločajo, po katerih načelih bodo živeli, namesto da bi oblikovali svojo vest v skladu z ljubečim Božjim načrtom za človeka. Ali sem zadovoljen zgolj s tem, da sledim temu, kar vem, da je prav, ali pa si prizadevam, da bi razsvetlil vest drugih na preudaren ljubeč način? Sem kdaj dal vtis, da odobravam dejanja, ki so napačna? Ali se zanimam za oznanjevanje vrednosti življenja v vseh njegovih stopnjah? Ali sem pogumen, kadar branim druge, ko jih ljudje opravljajo?
Pogovor s Kristusom: Gospod, hvala za ta klic! Podaril si luč moji duši, da jo podarjam drugim. Gospod, pomagaj mi, da bom zaupal v moč tvoje luči, v moč tvoje resnice in milosti! Naj bom dovolj pogumen, da sprejmem to luč v svojo dušo! Naj se ne skrivam pred tvojo lučjo, ampak naj jo delim z drugimi!
Sklep: Svojo vest glede morale in vere bom razsvetlil tako, da jo poiščem v Svetem pismu.