Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča, in rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež.«
Uvodna molitev: Dragi Jezus, verjamem, da si me blagoslovil z življenjem in živahno vero. Hvala ti! Ta čas in molitev posvečam tebi in ti darujem vse, kar sem in vse, kar imam; želim, da postanem radostno darilo zate!
Prošnja: Gospod, nauči me radostno deliti vse, kar sem prejel!
Razmišljanja:
- Nekateri premožni ljudje: Jezus je sedel pred tempeljsko zakladnico. Kaj je Jezus videl, ko je opazoval? Veliko več kot mi - videl je srce. Bogastvo poraja željo po še več in nas zasužnji s skrbmi in tesnobo. Jezus je spoznal veliko tistih, ki so iz svojega obilja iztisnili le nekaj kapljic, kar ni bilo niti boleče niti težko. Dejstvo, da so izpolnili ali mislili, da izpolnjujejo svojo dolžnost do Boga, jih je napolnilo s samopomembnostjo. Nekateri so bili celo ponosni, ker so dali tako veliko in vendar je bilo njihovo dejanje prazno, saj ni bilo tiste prave podaritve. Dajali so rutinsko, brez ljubezni. Kaj Jezus vidi v mojih vsakodnevnih ali tedenskih darovih? Ali velikodušno darujem Bogu vse, ko ga srečam v cerkvi, ko sem na kolenih v molitvi? Ali mu darujem vse, ko opravljam svoje delo?
- Uboga vdova: Samo Jezus je lahko videl, da je ta vdova v trenutku, ko je darovala, postala popolnoma odvisna od družine ali prijateljev. Dala je več, ker je dala vse s srcem, polnim predanosti. Ali lahko Bogu damo karkoli, kar nam ni že podaril? Bogu lahko damo naše zaupno predanost. Uboga vdova je darovala z zaupanjem, saj je vedela, da bo Bog še naprej skrbel zanjo. Ni imela nobene druge prave želje, le da bi bila z njim in da bi jo bogatil. Njeno darovanje je bilo mirno in predano, ne obupano, temveč polno upanja. Imela je upanje tistega, ki globoko v sebi ve, koliko ga Bog ljubi. Koliko zaupam in se zanašam nanj, še posebej, ko zgubljam druge opore?
- Darovanje mojega celotnega življenja: Jezus poudarja velik pomen samega darovanja, ne le daru. Tisto, kar imamo—naša posest in tisto, kar smo na nek način naredili za svoje—ni za nas. Je zato, da podarjamo, vračamo Bogu, saj je vse njegovo. Darujemo kot izraz naše ljubezni do Boga. Svoje življenje podarim, ko delam vestno, se trudim v dobrodelnosti, molim ali se žrtvujem iz ljubezni do Kristusa. Vsa ta dejanja ljubezni, če jih prej še nisem izrazil, so dar Jezusu, ko jih zavestno položim na oltar skupaj z hostijami za posvetitev med darovanjem pri maši. Ali mu podarjam svoje celotno življenje?
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, naj spoznam, kaj mi pomeniš in dovoli mi, da prepoznam vse, kar si mi dal! Naj se nikoli ne neham zahvaljevati z lastnim podarjanjem sebe! Ti si moje živo in nenehno povabilo, da postanem bolj velikodušen, da darujem pogosteje in z več ljubezni. Odpri moje srce, Gospod, za tvoje delo!
Sklep: V molitvi bom naredil seznam vsega, kar lahko ta teden storim za Jezusa in mu to ponudil. Nato bom v nedeljo med darovanjem položil predenj na oltar vse žrtve, ki sem jih doprinesel v tem tednu—moje resnično darilo njemu, dano z vero in ljubeznijo.