Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.
Uvodna molitev: Gospod, verujem vate. Hvala ti za dar vere, ki je dragocenejša od samega življenja. Upam vate. Naj temne vode dvoma nikoli ne pretrgajo mojega zidu upanja. Ljubim te. Želim, da me očistiš, da bo moja ljubezen do tebe goreča in pogumna.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da te bom pričeval tudi v neprijetnih okoliščinah.
Razmišljanja:
- “Pazljivo so ga opazovali”: Že na začetku svojega javnega služenja Kristus naleti na hudo nasprotovanje farizejev. Ko jih je utišal na polju z žitom, Kristus pogumno vstopi v sinagogo, da se zopet sooči z njimi. Farizeji so tam v prvih častnih mestih in pozorno opazujejo vsak njegov korak, upajoč, da bo kršil zakone sobote z namenom, da bi ga obtožili. Farizeji so imeli prav glede ene stvari. Prav je bilo, da so Kristusa natančno opazovali. Žal bi to morali storiti s pravim duhom: da bi se od njega učili in poveličevali Boga za čudesa, ki jih je storil skozi njega. Kako pazljivo opazujemo Kristusa v svojem lastnem življenju? Kako hitro zaznamo njegova dejanja skozi okoliščine dneva? Kolikokrat poveličujemo Boga za velike stvari, ki jih Kristus dela in si želi delati v nas?
- Delati dobro ali zlo? Kristus postavi farizeje v aktivno držo. Z neustrašnim pogumom pokliče naprej moškega z oslabelo roko, da se ne bi nihče mogel pretvarjati, kaj namerava storiti. Nato svoje nasprotnike postavi pred dilemo z dvema jasnima vprašanjema. Prvo: “Ali je dovoljeno storiti dobro v soboto namesto storiti zlo?” “So dolžni priznati, da je dovoljeno storiti dobro; in dobro dejanje, ki ga je predlagal. So dolžni zanikati, da je dovoljeno storiti zlo; in vendar je zagotovo zlo pustiti človeka v bedi, ko mu je mogoče pomagati.” (William Barclay, Evangelij po Marku, str. 68–69) Nato Kristus postavi drugo vprašanje: “Ali je dovoljeno rešiti življenje namesto uničiti ga?” “Tu gre za neposredno sporočilo. Postopoma stori, da reši življenje tega bednika; oni pa razmišljajo o načinih, kako bi ubili Kristusa. Zagotovo je bolje razmišljati o tem, kako pomagati človeku, kot pa razmišljati o tem, kako ubiti človeka. Nič čudnega, da niso imeli ničesar povedati!” (Ibid.)
- Jezen zaradi njihovega trdega srca: Evangelij redko prikaže Kristusa jeznega. Tu je njegova jeza izzvana s hinavščino farizejev in njihovim trdim srcem. Zapirajo se pred njegovim sporočilom odrešenja. Kaj se zgodi, ko nekdo dokončno zapre svoje srce Kristusu? Farizeji, branilci zakona in judovskih običajev, so bili grenki sovražniki herodijcev, ki so sodelovali s kraljem Herodom in Rimljani. Vendar ta evangelij pripoveduje grozljivo dejstvo, da sta se ti dve skupini združili, da bi skovali načrt za uboj Jezusa. Ne povezuje jih moč dobrega, ampak zlobna moč zla. Ali včasih dovolim majhna popuščanja hinavščini, zavisti ali celo sovraštvu? To bi lahko počasi otrdilo moje srce proti Kristusu. Sem pripravljen biti pogumen kot Kristus in prenašati celo hudo nasprotovanje zaradi evangelija?
Pogovor s Kristusom: Hvala ti, Gospod, za tvojo dobrotljivost in pogum. Kako majhen se počutim, ko se primerjam s teboj v evangeliju. Kakšna neskončna razdalja naju ločuje! Hvala ti, ker si me poklical – z vso mojo šibkostjo, grehi in omejitvami –, da postanem tvoj apostol. Pomagaj mi, da se nikoli ne predam zlu v svojem srcu, ampak rastem v dobroti srca, da bi bil bolj podoben tebi.
Odločitev: Danes bom za nekoga storil dobro dejanje, tudi če bo težko, da bi pričeval o Kristusu.