Jn 2,13-22

Blizu je bila judovska velika noč in Jezus se je napotil v Jeruzalem. Našel je v templju prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce, ki so tam sedeli. Naredil je iz vrvi bič in vse izgnal iz templja, ovce in vole; menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite to proč, iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« In spomnili so se njegovi učenci, da je pisano: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Tedaj so se oglasili Judje in mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« Jezus jim je odgovoril: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so torej rekli: »Šestinštirideset let se je zidal ta tempelj in ti ga boš v treh dneh postavil?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je torej vstal od mrtvih, so se spomnili učenci, da je o tem govoril, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je bil povedal Jezus.

Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si tukaj z menoj, in upam v tvoje neskončno usmiljenje in ljubezen. Hvala ti, ker paziš name in me ohranjaš v svojem prijateljstvu. Hvala ti za dragoceni dar naše Matere Cerkve!

Prošnja: Gospod, povečaj mojo gorečnost!

Razmišljanja:

  1. Neuničljiv tempelj: Danes praznujemo posvetitev bazilike sv. Janeza v Lateranu, ki slovi kot “mati in glava vseh cerkva”. Če v Rimu obiščeš to čudovito cerkev, staro že približno tisoč sedemsto let, dobiš občutek trajnosti katolicizma. Katoliška cerkev obstaja že dolgo časa in bo živela še veliko dlje - tja do sodnega dne. Ne glede na to kako močno se je svet trudil, ni uspel uničiti Cerkve. To nam lahko nudi globoko zaupanje, da je Gospod z nami, ko potujemo skozi zgodovino.
  2. Očiščenje: Biti neuničljiv ne pomeni, da katoliška cerkev ne potrebuje nenehnega očiščevanja. Ko je naš Gospod prišel v jeruzalemski tempelj, je našel mnogo, kar je kazilo duh molitve in pobožnosti, ki naj bi zaznamoval to sveto stavbo. Njegov močan odziv poudarja visoko poklicanost k svetosti, ki jo je Bog dal izbranemu ljudstvu. Katoličani smo podedovali ta klic; vendar prepogosto posvetni duh vdira v naše duše. Vsak od nas se mora podrediti Gospodovemu očiščenju. On nas bo izzval v naši vesti, ki bo včasih boleče kot bičanje. Ampak če smo iskreni v svojih željah, to sprejmemo s ponižnostjo, saj se zavedamo, da morajo biti naše duše živi templji Božje navzočnosti.
  3. Potrošniška gorečnost: Ko so apostoli premišljevali o Jezusovih dejanjih v templju, je bila “gorečnost” beseda, ki je vse to povzela. Jezus je goreč, ker ne sprejema obstoječe stanje zakoreninjeno v povprečnosti. Na dan, ko pride, ne bo več kot običajno: Očetova hiša BO spoštovana. Prepogosto dovolimo, da nas lenoba in brezčutnost obremenjujeta in ugasneta našo gorečnost. Vsak dan moramo moliti, da bo Gospod ponovno “zanetil v naših srcih ogenj svoje ljubezni.” Naša gorečnost pri življenju vere je del načina, kako Bog zida ta tempelj svoje Cerkve. Ali ne želimo sodelovati z njegovo ljubeznijo, da “vrata pekla ne bodo prevladala?”

Pogovor s Kristusom: Gospod, rad imam tvojo Cerkev. Hvala ti za neprecenljiv dar moje katoliške vere! Zaščiti Cerkev pred vsemi njenimi sovražniki in pomagaj mi, da bom učinkovit apostol, poln pristne gorečnosti!

Sklep: Iz ljubezi do Cerkve bom pripravljen sodelovati v župniji ali drugem katoliškem apostolatu.