Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.
Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.
Prošnja: Gospod, podeli mi živo, delujočo in rodovitno vero.
Razmišljanja:
- Marija je zaslepljena od ljubezni jokala: Evangelist Janez v odlomku o vstajenju zapiše, da niso še umevali »Pisma, da mora vstati od mrtvih« (Jn 20,9). Ker resničnost vstajenja še ni vstopila v njihov um, še manj pa v njihovo srce, je Marija jokala pred Kristusovim grobom. Vzemimo si trenutek, da premislimo ta ganljivi prizor, ki kaže Marijino globoko ljubezen do našega Gospoda. Niti angela je nista mogla potolažiti s svojim vprašanjem: »Žena, zakaj jokaš?« Občudujmo njeno ljubezen, posnemajmo jo, želimo si, kar si je želela ona – biti vedno s svojim Gospodom! Naj nam ljubezen do našega Gospoda podari enak pogum v ljubezni, kot ga je živela Marija pri grobu.
- Odnesli so njeno ljubezen: Uboga Marija! Njeno življenje, preden je spoznala Kristusa, je bilo tako žalostno in bedno. Žalost jo je pripeljala v obup in ta v prostitucijo. Njeno dostojanstvo je bilo uničeno in njena prazna duša se je zdela primerno zatočišče le za razvratnega hudega duha (prim. Lk 8,3; Mr 16,9). Svet, meso in hudič so jo gledali le s prezirom in sebičnim iskanjem grešne priložnosti. Toda naš Gospod jo je videl drugače in ljubil drugače. Ljubezen, ki jo je obnovil v njenem življenju, pa se je ob njenem opazovanju praznega groba zdela poteptana. Poglejmo njeno srce, težko od žalosti in groze, ko je opazovala, kako so mučili, pretepali in križali njenega Gospoda. Vse to se ji je nabiralo v mislih in jo pripeljalo do sklepa: »Mojega Gospoda so odnesli.« Začutimo globino njene nemoči, ko je zaključila svojo misel: »In ne vem, kam so ga položili.«
- »Žena, zakaj jokaš?«: Marijina ljubezen je bila ob pravem času, na pravem mestu in namenjena pravemu človeku. Solze je prelivala za svojega Gospoda. Jezus, ganjen zaradi njenega izraza ljubezni, je noče pustiti v takem stanju. Zdaj je Jezus tisti, ki jo vpraša: »Žena, zakaj jokaš?« Pravzaprav Jezus pravi: »Grehi tvoje preteklosti ne bodo imeli več moči nad teboj. Niti tisti kruti možje, niti hudič. Tu sem in jaz sem Vstajenje, Pot, Resnica in Življenje. Grehi, zlobni možje, hudič in smrt morda zahtevajo svojo pravico nad teboj, vendar te ne morejo imeti, saj si moja. Kupil sem te za ceno svoje lastne krvi; dal sem svoje življenje zate, moja prijateljica.« Naš Gospod povzame to veliko resnico z enostavnim nežnim izrekom njenega imena: »Marija!« Da, Jezus nas pozna osebno in nas ljubi na oseben način. Moramo priti k pameti in verovati v resnico vstajenja. Moramo verovati v Jezusa.
Pogovor z Jezusom: Gospod, vodiš me v večno življenje. Naj se ti vedno bolj približujem, vedno bolj zaupam v tvoje poti in se nikoli ne bojim križa. Naj te ljubim v malih križih svojega življenja, ne glede na njihovo obliko ali značaj.
Odločitev: Danes bom poiskal prijatelja, s katerim sva se morda odtujila zaradi mojega slabega zgleda ali zaprtosti vase, in si bom prizadeval za spravo z dejanjem ljubezni in razumevanja.