Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovóril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«
Uvodna molitev: Gospod Jezus, verjamem, da si tu in me kličeš k molitvi. Verjamem v resničnost in moč tvoje ljubezni. Zaupam, da lahko vstopim v to ljubezen skozi molitev in najdem ves pogum, ki ga potrebujem, da te resnično iščem. Naj bo ta molitev pristno dejanje moje ljubezni do tebe!
Prošnja: Gospod, pripravi moje srce za ljubezen!
Razmišljanja:
- Poklicani, da bi se srečali z ženinom: Bog je postal človek, da bi se z vsakim od nas srečal na človeški način. A to srečanje ni oddaljeno, kratko ali površinsko. Je zelo osebno; Bog se predstavi kot »ženin.« On je razlog za radost in praznovanje. Deset družic stopa za nevesto, skupaj z njo se veselijo. Pozdravile in spremljale naj bi ženina na poročno svatbo. Nihče ne more zasesti njihovega mesta. Kako dobro bodo izpolnile svojo vloge je odvisno od tega, kako resno jo jemljejo. Cerkev je Kristusova nevesta. Ali ne bi moral, tako kot družice, globlje razumeti Kristusa in njegovo ljubezen do Cerkve, saj je on moja radost in razlog za praznovanje?
- Življenje je priprava: Čas je eno od najdragocenejših Božjih darov. Ko je enkrat izgubljen, ga ne moremo nikoli več povrniti. Ugotavljamo, da je najpomembnejši trenutek življenja pravzaprav trenutek smrti. Ta zadnja ura bo na nek način povzetek vseh ur, ki smo jih do tistega trenutka preživeli. Zato je vsak trenutek priprava na srečanje z Gospodom, ki nas ljubi in ki je dal svoje življenje za naše odrešenje. In ko napoči trenutek resnice, moramo biti pripravljeni. Vsako dejanje vere, zaupanja in ljubezni – vsako prizadevanje, da bi nekaj žrtvovali in izpolnjevali Božjo voljo – vzpostavi odnos z ženinom. Moje življenje je prizadevanje, da bi spoznal Boga, ga ljubil in bil z njim. Kako dobro bo moje srce pripravljeno, odprto in predano? Si ga bom še vedno želel srečati?
- Ali me On pozna? Katere besede bi lahko bile bolj polne obupa kot »Gospod, odpri nam?« In katere bolj tragične kot »Ne poznam te?« Ženin zagotovo pozna nevesto, tisto, za katero je dal svoje življenje. A pozna nas v ljubezni; v tistem, kar nas njegova ljubezen kliče, da postanemo. Ne more nas poznati le, če ga »prenehamo ljubiti.« Medtem ko pričakujemo ženina – kar povzema vero, upanje in ljubezen – nas preveva hvaležnost. Gospod, ki nas je prvi ljubil, bo iskal hvaležno srce, ki ga je preoblikovala milosti krsta, spreobrnjenja in ljubezni do bližnjega. Hvaležno srce ga ne pozabi. Ne mine dan brez ljubečega spominjanja in dejanj zahvaljevanja. Majhen čudež je evharistija, zakrament zahvaljevanja, prek katerega se pripravljamo na njegov prihod
Pogovor s Kristusom: Dragi Gospod, pomagaj, da bom tvoj prihod pričakal tako, da te bom našel v vsakem človeku, ki ga bom srečal na svoji poti. Naj bom vedno pripravljen, da te bom ljubil iz srca in delil radost tvojega kraljestva.
Sklep: Vzel si bom čas, da bodo skrbi in težave dneva preložene, da bom prepoznal in ljubil Kristusa v tistih, ki jih ljubim.