Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.
Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si tukaj navzoč. Poznaš me v vseh podrobnostih do potankosti in kljub mojim slabostim, grehom in nepopolnosti me ljubiš. Gospod, hvala ti za tvojo ljubezen. Danes ti izročam svoj um, svoje srce in svojo voljo. Oblikuj me in uporabi me po svoji volji.
Prošnja: Marija, pridobi mi milost, da bom razumel in živel krščanski pomen počitka.
Razmišljanja:
- Potreben počitek: Jezus ve, da njegovi učenci potrebujejo počitek po dolgem obdobju misijonskega dela. Potrebno je obnoviti energijo – telesno, miselno in duhovno. V Božjem načrtu je, da v naš vsakdan vključimo trenutke telesnega počitka. Jezus apostolom naroči, naj se umaknejo skupaj z njim. Fizični počitek seveda ni lenoba ali razuzdanost. To ni kraj, kjer bi izgubili duhovno napetost naše duše do Boga in njegovih stvari ali pripravljenost, da vedno izpolnjujemo Božjo voljo.
- Misli na druge: Jezus nas uči, da biti pripravljen izpolnjevati Božjo voljo v vsem pomeni tudi vedno biti pripravljen služiti drugim. Kako lepo je, ko se lahko družine sprostijo skupaj, pri čemer vsak član ne razmišlja egoistično samo o sebi, koliko zabave lahko ima ali kako zagotoviti, da vsi ubogajo njegove muhe! V kulturi, kjer so “počitnice” sopomenka za “lenarjenje”, nas Jezus opominja, da za kristjana sproščanje in zabava nista nezdružljiva s premišljevanjem in služenjem drugim. Jezusovo sočutno srce je vedno aktivno in tudi v času počitka je bil ganjen, da se je daroval ljudem, ki so morali slišati Božjo besedo. Je moje srce podobno Kristusovemu? Ali se zavedam telesnih in duhovnih potreb svoje družine in prijateljev, tudi na “prost dan”?
- Misli na Boga: Obstaja globlji pomen “počitka”: preusmerjanje vseh naših dejavnosti, da bi poveličali Boga in izrazili našo ljubečo odvisnost od njega. Zapovedal nam je, naj si en dan v tednu vzamemo “počitek” v njem, da usmerimo svoja srca in misli nanj, mu darujemo sadove svojega tedenskega dela in prejmemo njegovo milost za začetek novega tedna. Nedelja mora biti vrhunec krščanskega tedna, ne samo zato, ker najde olajšanje od dela, temveč ker vse svoje delo – in sebe – daruje Bogu Očetu med občestvenim praznovanjem maše. To usmerjenost k Bogu je treba razširiti skozi ves nedeljski počitek, kjer “vsakodnevne skrbi in naloge najdejo svojo pravo perspektivo: materialne stvari, za katere nas skrbi, se preoblikujejo v duhovne vrednote; v trenutku srečanja in sproščenosti vidimo pravi obraz ljudi, s katerimi živimo. Tudi lepote narave – pogosto omadeževane z željo po izkoriščanju, ki se vrača proti človeku samemu – lahko ponovno odkrijemo in uživamo v njih v polnosti” (Janez Pavel II., Dies Domini, 67).
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, pomagaj mi najti pravi počitek v tebi. Ti si vir vsega dobrega. Pomagaj mi usmeriti svoje delo in materialne stvari k duhovnim vrednotam. Pomagaj mi narediti sv. evharistijo za srce moje nedelje. Prav tako mi pomagaj uporabiti nedeljo, da vidim pravi obraz svoje družine, prijateljev, sodelavcev in strank: to so duše, ki me kličejo, da jih ljubim, služim in jim približam tebe.
Odločitev: Poiskal bom konkreten način, kako sebe in svojo družino pripraviti na praznovanje nedeljske maše: premišljevanje o berilih, organiziranje, da pridemo zgodaj, da obiščemo Jezusa v Najsvetejšem zakramentu (če je mogoče), opravljanje dobrodelnega dela, kot je obisk bolnih ali starejših, ipd.