Tedaj so stopili k njemu Janezovi učenci in rekli: »Zakaj se mi in farizeji toliko postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?« Jezus jim je dejal: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat se bodo postili. Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. Novega vina tudi ne vlivajo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa uničijo. Novo vino vlivajo v nove mehove in se ohrani oboje.«
Začetna molitev: Gospod, v tem razmišljanju pristopam k tebi, pripravljen storiti, kar mi naročaš. Pogosto izberem enostavno in priročno pot; vendar vem, da pot kristjana vodi skozi ozka vrata. V tebi najdem razlog, da zapustim enostavno pot za bolj popolno poslanstvo ljubezni. Pripravljen sem spoznati pomen tvoje zapovedi: “Sledi mi!”
Prošnja: Gospod, pomagaj mi spoznavati pomen posta v mojem življenju!
Razmišljanja:
- Vzbuja lakoto po Bogu: Post ima svoje mesto v svetosti življenja. Kot zapoved revščine, je post namenjen namernemu odrekanju naravnim dobrinam, (prim. Izaija 58 1 – Pravi post) da bi duša postala bolj dovzetna za darove Svetega Duha. To je utišanje telesa, da bi bolje čutili duhovno lakoto po Bogu. Prav tako kot so Izraelci v puščavi doživeli lakoto, da bi dostojno prejeli mano - kruh z neba, tudi v našem življenju obstaja prostor, kjer odložimo moteče dejavnike tega, kar je dobro, v korist tistega, kar je sveto. V samoodrekanju bomo našli duhovno sprejemljivost kot nov vinski meh, ki se ne bo raztrgal, saj Bog preko molitve vlije novo Kraljevsko vino.
- Spoštovanje cilja: Vaja v pobožnosti ni sama sebi namen. Nasprotno! Usmerjena je h končnemu cilju duhovnega življenja: združenju s Kristusom. Kristus mora Janezove učence odvrniti od skrajnosti v njihovem duhovnem življenju, ki je izgubilo Boga kot svoj prvotni cilj. Duhovna ošabnost lahko občutljivo raste pri ljudeh, ki kažejo le pobožnost ali odrekanje zase. V vsem, tudi v duhovnem življenju, moramo strmeti k cilju. Če kakršna koli duhovna praksa ne vodi k izpolnjevanju Božje volje ali k njegovi navzočnosti na bolj ljubeč način, nam ne koristi.
- Post in trpljenje vodita do duhovne pojedine: Prišel bo trenutek trpljenja, prišli bodo dnevi žalosti. Post, ki ga živijo učenci in Cerkev, je združevanj s trpečim Kristusom. Samoomejevanje, da bi izpolnjevali Božjo voljo, postane sodelovanje pri Kristusovem odrešenju. Najbližji Kristusovi prijatelji želijo deliti njegovo žalost, njegovo odrekanje in javno drugim pokazati njegovo žrtev s svojim načinom življenja. Naj bom pripravljen živeti združen s Kristusom, sprejemati občasna samoodpovedovanja in svoje dolžnosti zaradi ljubezni do soljudi in njegovega Kraljestva!
Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi, da se utrjujem v pravi pobožnosti in žrtvi! Obnovi v meni gorečo željo, da te iščem, tako da bo vse, kar imam v življenju, usmerjeno v boljše služenje tebi in v tvojo slavo!
Sklep: Danes bom opravil posebno žrtev, da bi izpolnil dolžnost svojega stanu (samskega, zakonskega, družinskega, duhovniškega, redovniškega…) v življenju, in se tako bolj združil s trpečim Kristusom.