Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in molil: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogúbil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli v sebi polnost mojega veselja. Izróčil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«
Uvodna molitev: Gospod, verjamem vate in sprejemam vse, kar si razodel za naše odrešenje. Upam vate zaradi tvoje neskončne usmiljenosti. Vsako tvoje dejanje na tem planetu je odsev tvoje ljubezni do nas. Tvoj vnebohod pred očmi apostolov mi vliva upanje, da se ti nekega dne tam pridružim. Ljubim te in želim, da si središče mojega življenja.
Prošnja: Marija, pomagaj mi, da bom goreča priča resnične krščanske ljubezni!
Refkleksija:
- “Tako sem jih poslal v svet” - Jezus se je povzpel v nebesa. V današnjem evangeliju Jezus pri zadnji večerji svoje poslanstvo prenaša na svoje apostole - in na vsakega izmed nas. Kako presenetljiva je ta odgovornost, ki jo Kristus položi v naše roke! Nič ni manjše, kot večno odrešenje duš. Usoda nekaterih duš je povezana z našo zvestobo Kristusu in našim krščanskim pričevanjem. Ali nas takšna odgovornost ne pretrese v naši šibkosti in grešnosti? Kako lahko upamo, da bomo izpolnili takšno poslanstvo? Kristus pa nas vabi, da v celoti delimo njegovo veselje. Pri svojem vnebohodu nas ne zapusti, ampak obljublja, da nas bo posvetil v Duhu resnice - Svetem Duhu, velikemu zagovorniku našega apostolskega poslanstva. Naj se ta teden v molitvi odzovemo na cerkveno bogoslužje, ki nas pripravlja na sprejem Svetega Duha, na praznik binkošti!
- »Posvetite jih v resnici« - Le kdo je Sveti Duh, tretja oseba Presvete Trojice, tisti, ki želi postati gost in tolažnik naše duše? Sveti Duh je osebna medsebojna ljubezen Očeta in Sina. Kot nas opominja drugo branje liturgije, »Bog je ljubezen« (1 Jn 4:16). Samo Sveti Duh nam lahko omogoči pot očiščevanja in obvladovanje »erosa« (človeška ljubezen ali ljubezen do privlačnosti - »naraščajoča ljubezen«), tako da ga lahko ozdravimo in mu povrnemo svojo resnično veličino (prim. Deus Caritas Ocene, št. 4-5). Če sledimo tej asketski poti odrekanja, se bo eros na koncu združil z “agape” (krščanska ljubezen ali ljubezen, ki išče samo dobro drugega - “padajoča ljubezen”) (prim. Št. 7). Ljubezen do agape, ki jo je v nas vtkal Sveti Duh, nas bo spodbudila, da iščemo dobro v sočloveku, ne da bi upoštevali ceno, ki jo moramo zato plačati.
- “In posvečujem se zanje” - Kako se Kristus posvečuje? Natančno to počne v svoji predanosti in križu. Zato je beseda blažene matere Terezije iz Kalkute vedno na mestu: “Da bi bila ljubezen resnična ljubezen, mora boleti.” Papež Benedikt XVI. se je neposredno soočil z vprašanjem odpovedi, ki jo zahteva resnična ljubezen. Sprašuje, ali Cerkev ne kvari ljubezni. “Ali se Cerkev z vsemi svojimi zapovedmi in prepovedmi ne obrača na grenkobo najdragocenejšega v življenju?” (Deus Caritas Est, št. 3). Odgovor je seveda odločen “Ne!” Le askeza krščanske čednosti očisti in obvlada ljubezen, tako da se dvigne nad čutnost in postane resnično osebno dejanje samodanosti. Ni naključje, da samo naravno načrtovanje družine zahteva kontinuiteto, kontracepcija pa ne. Ali smo pripravljeni, da nas bo svet sovražil, ko se zavzemamo za to najbolj temeljno cerkveno priporočilo o ohranjanju pristne ljubezni?
Pogovor s Kristusom: Sveti Duh, ti si vir ljubezni v mojem življenju, ker si sama ljubezen! Pomagaj mi pridobiti potrebne milosti za duše, kar Kristus od mene zahteva, tako da se posvečujem v resnici - resnici križa, odrekanju in očiščevanju - da živim resnično ljubezen v dajanju sebe, ne da bi upošteval ceno, ki jo moram za to plačati!
Sklep: Vadil in zagovarjal bom cerkveni nauk o čistosti, zlasti naravnem načrtovanju družine, da bi živel pristno krščansko ljubezen.