Tisti čas je Duh odvêdel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal napósled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovóril: »Pisano je: ›Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.‹« Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: ›Svojim angelom bo zate zapovedoval‹ in: ›Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.‹« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je tudi: ›Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!‹« Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli.
Uvodna molitev: Verujem, Gospod, da lahko s tvojim zgledom in tvojo pomočjo premagam skušnjavo v življenju. Zaupam vate, Gospod, ker veš, da sem šibek; zato mi daješ svojo milost, ki je močnejša od greha. Ljubim te, Gospod, in vem, da bo ta ljubezen do tebe in do bližnjega dala meni in drugim moč za premagovanje greha v življenju.
Prošnja: Gospod, naj mi molitev in previdnost preprečujeta, da bi padel v skušnjavo!
Razmišljanja:
- Duhovno je pomembnejše od materialnega: Jezus nas uči, naj nam bo duhovno pomembnejše od materialnega. A človek je šibak in misli, da zadovoljitev potreb opravičuje, če ne izpolnjuje Božje volje. Če ne upoštevamo Kristusovega nasveta, potem bo utrujenost dovolj dober izgovor, da ne molimo, slabo razpoloženje da ne uresničujemo ljubezni do bližnjega, dobra ideja pa, da se obnašamo kot želimo in ne, kot nas uči Jezus. Hudič nas pripraviti da bolj gledamo nase in na svoje potrebe, kot na Boga, Njegovo voljo, potrebe Cerkve in drugih.
- Problem pretirane samozavesti: Jezus nas uči, da naj bodo naša dejanja v skladu s tem, kar Bog želi od nas; ne s tem, kar mislimo, da želi od nas. Predvidevanja, da Bog razmišlja tako kot mi, namesto da bi se z vso močjo trudili misliti tako, kot misli on, so napačna. Spomni se, kaj je Kristus rekel Petru, ko mu je ta rekel, naj ne govori o trpljenju, ki prihaja in o smrti: »Poberi se, satan!« Postni čas je prava priložnost za nas, da se »obrnemo na Kristusa,« edinemu viru resnične sreče. V Gospoda zaupamo takrat, ko postane naša orednja opora v naših težavah, pa tudi v veselih trenutkih; ko se obrnemo k njemu v molitvi, še posebej, ko si resnično vzamemo čas zanjo, pa tudi s klici in kratkimi, toplimi, spontanimi molitvami čez dan. Ali zaupam v Gospoda skozi takšno molitev?
- Samo Bog je vreden našega češčenja: Seveda ne zanikamo Boga zavedno in ne častimo idolov. A ne smemo pozabiti, da bo naše srce tam, kjer je naš zaklad. Če ni Kristus naš zaklad, potem bomo častili sebe in posvetne reči … Čeprav ne bi pi pokleknili pred našim novim računalnikom ali elegantnimi oblačili, ki smo jih ravnokar kupili, lahko namenjamo tem stvarem večjo pomembnost, kot je potrebno. Da si samo Bog zasluži naše češčenje je težko doumeti. To pomeni, da mora biti Bog v središču naših misli, besed, hrepenenj, dejanj in načrtov. Pozorno moramo sprejemati prečiščevanje naših namenov in hrepenenj, da bi naš Gospod še naprej vladal v naših srcih kot tisti, iz katerega izhajamo in h kateremu smo usmerjeni, kot cilju in nagradi celega našega življenja. Je Kristus kralj mojega srca?
Pogovor s Kristusom: Dragi Gospod, pomagaj mi doumeti, da sta molitev in nenavezanost na materialne stvari potrebni za premagovanje preizkušnje! Opomni me, da si ti premagal preizkušnjo, da bi nas naučil, kako naj jo premagamo tudi mi. Pomagaj mi, da bom ostal pozoren in združen s tabo v molitvi!
Sklep: V trenutku preizkušnje se bom poskušal spomniti na to, kaj Bog želi in ga prosil za pomoč.