Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: V tistih dneh, po tisti véliki stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajála svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majále. Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že mužévna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«
Uvodna molitev: Gospod, danes se k tebi obračam z vero, saj vem, da si ti Gospod življenja in stvarstva. Zavedam se svojih slabosti in neuspehov, svoje upanje polagam vate, saj vedno izpolniš svoje obljube. Ko razmišljam o tvoji zvesti ljubezni, si tudi sam želim, da bi to zvestobo vračal. Sem pred teboj, da te poslušam in odkrivam tvojo voljo zame danes.
Prošnja: Gospod, naj bo moj um razsvetljen s krepostjo upanja!
Razmišljanja:
- Varuh obljub: Kristus je obljubil in izpolnil. Njegove besede so prinesle spremembo duha - način, kako razumemo svet okoli nas, način naših želja in naših izbir. Vse, kar je storil, je imelo pozitivne učinke. Mnogokrat je med svojim oznanjevanjem obljubljal nebesa in nam s ceno svojega življenja in s svojo smrtjo omogočil večno življenje. Ko nekomu nekaj obljubim, ali to obljubo izpolnim, ne glede na ceno, ki jo bom plačal?
- Trdna podlaga: Strah na nas preži vsak dan. Svet, v katerem živimo, lahko spodkoplje naše zaupanje v Boga. Enostavno se je navezati na stvari tega sveta, čeprav nam prinašajo le bežno zadovoljstvo ali začasno varnost, preden izginejo ali se razblinijo. Ker je naše srce ustvarjeno za Boga, za neskončnost, nas postane strah, ko se navežemo na nekaj, kar ni od Boga. To je strah pred prihodnostjo in pred neznanim. Toda če je Bog z nami, vemo, kako se bo končalo in vemo, kaj nas čaka. Premislite te besede: “Nebo in zemlja bosta prešla, a moje besede ne bodo prešle.” Vse okoli nas bo minilo, a ne Kristusove obljube; to so namreč obljube večnega življenja—raja. Ne bojte se upati v Boga!
- Učite se od smokvinega drevesa: zaradi Božje milosti zorimo. V trenutku, ko smo krščeni, smo pripravljeni spoznati Boga. Toda nauk, ki je morda nekoliko strašljiv, je prilika o smokvinem drevesu v današnjem evangeliju. Jezus je morda mislil na drugo smokvino drevo—tisto, ki ni rodilo sadov, se posušilo, uvelo in umrlo. Kristus jih je presentil. Ne vemo, kdaj bo Kristus šel mimo smokvinega drevesa našega življenja in iskal sadove naših kreposti. Vendar smo lahko prepričani, da bo ta čas prišel. Naše krščansko življenje je čas žetve. Vso večnost boste lahko počivali v Očetovi hiši. Nauk: Zdaj prinašajte sadove, zdaj živite krepostno. Kristus je prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju (prim. Jn 10,10).
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, naj živim krepostno življenje in se zavedam, da moje življenje napreduje proti večnosti. Pomagaj mi premagati moje strahove, naj jih položim v tvoje roke, vedoč, da imaš ti rešitev! Pomagaj mi, da bom zvesto živel krstne obljube in svoje upanje položil v tvoje obljube!
Sklep: Danes bom živel s posebno zavzetostjo in vse daroval za spreobrnjenje duš.