Neko soboto je šel Gospod skozi žitna polja in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je stóril David, ko je zašel v stisko in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Nato jim je govóril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov tudi gospodar sobote.« Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežáli so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.
Uvodna molitev: Gospod, odpiram uho in srce, da mi spregovoriš po svoji Besedi. Želiš mi razodeti kdo si Ti in kdo sem zate jaz. Naj bom odprt in volján, da bo tvoja Beseda v mojem življenju našla dobro zemljo in obrodila dober sad; ne samo zame, pač pa tudi za moje bližnje!
Prošnja: Pošlji mi svojega Svetega Duha razumevanja in poslušnosti!
Razmišljanja:
- Jezus se ukvarja s farizeji: Jezus hodi v soboto s svojimi učenci, ki lačni smukajo klasje. Farizeji se spotaknejo nad njihovim početjem, čeprav jih v resnici bolj moti njihov učitelj. Vedno znova se zapletajo z Jezusom - to ni nič novega - kar morda začudi je to, da se Jezus vedno znova ukvarja z njimi; da vedno odgovarja na njihove provokacije. To nam pove, da mu res ni vseeno! On hoče, da bi se vsi zveličali in ne spusti nobene priložnosti, da bi pomagal na pravo pot. Celo svojim nasprotnikom farizejem! Hkrati pa je Jezus v sporih s farizeji oster in jasen, kajti vsak njegov učenec je v nevarnosti, da se navzame njihove hinavščine, t.j. da bi govorili in ne delali, ali zapovedi zlorabili sebi v prid.
- Pravi pomen sobotnega dne: Sobota, oz. bolj pravilno bi rekli »šabat«, ni samo to, kar kristjani razumemo pod »nedeljski počitek«; ne gre zgolj za odsotnost dela. Tretja zapoved pravi posvečuj, ne samo spoštuj Gospodov dan, kakor imamo mi večinoma v spominu. Bog je sedmi dan blagoslovil in namenil počitku, ne brezdelju. Pomisli, kako velikokrat po koncu počitnic vsi potrebujemo še nekaj časa, da pridemo k sebi od dopusta. Bog sam pa je sedmi dan ne samo počival, ampak tudi užival v ustvarjenem. Tako je tudi človek povabljen, da stvarstvo (vsaj) sedmi dan motri in pri sebi preverja, koliko je sam suženj lastnega dela, samopotrditve, nadzora nad življenjem. Prvo berilo današnje liturgije nas spominja, da smo enkrat bili sužnji in nas je Gospod rešil z iztegnjenim laktom – t.j. z močjo, kar pomeni, da ni bilo lahko.Verjamem da ne samo zaradi Egipčanov! Obstaja resnična nevarnost, da se mi sami suženjstva kar privadimo, ker biti privezan je bolj predvidljivo in varno; ampak Kristus nas je odrešil za svobodo.
- Mi imamo postavo: Tudi postava, dana po Mojzesu, je izraz Božje ljubezni do svojega ljudstva. Na koncu odlomka se Jazus jezi in razžalosti nad zakrknjenostjo teh, ki bi morali najbolj poznati in razumeti svetost sobote. V resnici pa bodo na koncu tudi prav to uporabili proti Jezusu, ko se bodo branili češ, mi imamo postavo in po postavi mora umreti. Šele v tretjem poglavju evangelija smo, pa se že zbirajo in kujejo načrte, kako bi se ga znebili.
Pogovor s Kristusom: Jezus, pomagaj mi prepoznati, da mi tudi po zapovedih govoriš, kako me ljubiš! Pošlji mi Obljubljenega z višave, da me bo poučil, kaj zame pomeni posvečevati Gospodov dan! Daj mi prave ponižnosti, da bom resnično tvoj učenec!
Odločitev: Trdno sklenem, da bom letošnje poletje vestno posvečeval Gospodov dan.
br. Luka Modic