Ko so bili zbrani v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« In zelo so se užalostili. Ko so prispeli v Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci dveh drahem in dejali: »Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?« »Seveda plačuje,« je rekel. Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel z besedami: »Kaj se ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek ali carino? Od svojih sinov ali od tujcev?« »Od tujcev,« je dejal. Jezus mu je rekel: »Torej so sinovi oproščeni. Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš statêr. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase.«
Uvodna molitev: Gospod Bog, vem, da si z menoj, ko začenjam ta trenutek molitve. Upam vate in vem, da boš vedno skrbel zame. Ta čas naj bo znamenje moje ljubezni do tebe. Rad bi služil le tebi, ne da bi želel kakršno koli duhovno tolažbo zase.
Prošnja: Gospod, pomagaj izraziti tvojo veličino z besedami in dejanji!
Razmišljanja:
- Brez davčnih lukenj, niti za Jezusa: Jezus od Petra izve, da pobiralci tempeljskega davka niso upoštevali, da je on Božji Sin in templja niso priznali kot hišo njegovega Očeta. Zato so menili, da mora plačati davek. S tem so ga obravnavali kot tujca. Ta prizor in napoved njegovega trpljenja spominja na besede iz začetka Janezovega evangelija: “Bil je na svetu in svet je prišel k njemu, pa ga ni spoznal. K svojim je prišel, pa ga njegovi niso sprejeli.” (Jn 1,10-11). Kako je moralo to prizadeti Jezusovo srce; bil je nezaželen med tistimi, ki jih je prišel rešit. In kako pogosto pustimo Jezusa samega v naših cerkvah in kapelah; ne obiščemo ga, da bi počastili njegovo navzočnost.
- Kraj, kjer je Jezus dobrodošel: Kaj pomeni, da sprejmemo Jezusa v svoje življenje? To niso le topla čustva, ampak mnogo več! To je odprtost za prisotnost Njega, ki prihaja k nam in si deli naše življenje. Imamo Boga, ki je tako blizu nas in si želi bivati z nami. Želi naš čas in pozornost. Sprejeti Jezusa v svoje življenje pomeni, da ga prepoznamo kot našega osebnega Gospoda - kot našega Gospodarja in Odrešenika in ne kot vsiljivega tujca, ki prihaja od daleč. Njegova volja mora vladati našemu življenju in usmerjati naše korake. Priznati moramo, da ima le on besedo življenja in svoje življenje usmeriti k njemu v ljubeči poslušnosti. Sad tega bo notranji mir in globoka radost.
- Družba brez Kristusa je prazna in zmedena: Danes vidimo, kako pogosto Jezusu ne dovolijo vstopiti v svet in kako pogosto je odrinjen na rob, tudi od tistih, ki imajo velik vpliv v družbi in kulturi. Zavestno je izključen iz političnega sveta, iz sveta znanosti, umetnosti, poslovanja, prava in medicine. O njem poročajo v medijih pogosto takrat, ko ga želijo osmešiti. Kot njegovi učenci moramo ponovno ponesti njegovo besedo življenja v vsako področje človeške dejavnosti; svet brez Kristusa ne pozna ne svojega izvora, ne svoje usode in se bo obrnil proti človeku samemu.
Pogovor z Jezusom: Jezus, daj mi pogum, da bom tvojo prisotnost čutil v svetu okoli sebe! Naj se ne bojim pokazati, da je moja vera vate osrednji del mojega življenja in daje pomen vsemu, kar počnem! Naj pričujem o radosti, ki jo doživljam, ko živim po tvojih besedah!
Odločitev: Danes bom našel čas za srečanje z Jezusom v najsvetejšem zakramentu ali pa način, kako pričevati za Jezusa sredi svojih vsakodnevnih opravil in kako javno izražati svojo vero.