Tisti čas je žena Samarijanka rekla Jezusu: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so molili Boga na tej gori, vi pa govorite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer ga je treba moliti.« Jezus ji pravi: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi molite, česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici. Kajti tudi Oče hoče takih molivcev. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.«
Uvodna molitev: Gospod, tudi jaz kot Samarijanka, v srcu nosim neizmerno žejo po srečanju s Teboj! Naj bom dovzeten za šepet tvoje Besede, odkrij mi svoj obraz, da ne bom iskal zadovoljstva v minljivih rečeh tega sveta, ampak v Tebi, ki si od vekomaj in na vse veke!
Prošnja: Gospod, nauči nas moliti!
Refleksija:
- Jezus prekrši vsa pravila: Praznik sv. Terezije Benedikte od križa (Edith Stein) nam prinaša delček pogovora med Jezusom in Samarijanko, ki je sam po sebi nenavaden. V puščavi nihče ne hodi po vodo opoldan, moški ne govorijo kar tako z ženskami, predvsem Judje ne s Samarijani, pa vendar gre Jezus proti vsem tem »pričakovanjem«, da bi prišel do srca te zlomljene žene, ki je celo življenje iskala svojega ženina. Takoj na začetku jo preseneti, ko jo ob neobičajni uri sreča pri vodnjaku in prosi naj mu da piti, potem pa ji sam ponudi žive vode. Čudovito je ponazorjena žeja človeka po Bogu in neizmerna žeja Stvarnika po svoji stvaritvi. Ko na koncu le prideta drug k drugem, ko ji »prebere« ranjeno srce, ne pije nihče; nihče od njiju ni več žejen.
- Imena se spremenijo: V pogovor vstopimo, ravno ko ga Samarijanka prepozna kot nekaj več. Najprej je bil zanjo le tujec, Jud, ki se je znašel ob napačnem kraju, na napačnem mestu. Ko vidi, da je prijazen, ga imenuje Gospod, ko pa ji skozi pogovor odkriva njeno življenje, ga najprej sprejme kot preroka, na koncu pa prepozna kot Mesija – maziljenca, ki so ga tudi Samarijani pričakovali! Skozi pogovor z Jezusom odkrivamo, kdo smo mi sami, od kod smo in kaj je namen našega življenja. Ko odkrivamo Njegov obraz, spoznavamo tudi lastno majhnost in hkrati veličino! Jezus je prerok, ampak tudi veliko več! On je izpolnitev obljub očetom in jih hkrati neskončno presega. Bog se razodene vsakomur, ki hoče poslušati Njegovo Besedo. Ko spoznavamo Boga, spoznavamo sebe in vse dobiva nov pomen. Imena se spremenijo.
- Iščoči Bog: Jezus razodene, kaj je volja Očeta: hoče molivcev v duhu in resnici. Na prvi pogled nam ta prevod govori, da smo mi sami tisti, ki moramo nekaj narediti, mi se moramo podvizati, začeti duhovno telovaditi in poiskati resnico. Evangelist Janez pa v grščini uporabi glagol iskati. Oče išče takih molivcev. V resnici je Oče tisti, ki deluje; On neutrudno išče, kar je položil v tvoje srce, ko ga je v skrivnosti tkal v telesu tvoje matere. Globoko žejo po srečanju z Njim! In nič na tem svetu ne more odžejati tega hrepenenja, kot le srečanje z Njim.
Pogovor s Kristusom: Gospod, vem, da hrepeniš po meni! Vame si položil neizmerno željo po srečanju s Teboj, jaz pa tolikokrat iščem izpolnitev v stvareh tega sveta. Pošlji mi milost Svetega Duha, da bom spoznal Resnico! Naj me tvoja Ljubezen danes odtrga od vsega, kar bi hotelo to srečanje preprečiti!
Sklep: Danes bom še posebno pozoren na trenutke, kjer bi lahko srečal Očetov usmiljeni obraz.
br. Luka Modic