Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem demonov. Šla je in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali. Ko so slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli. Nato se je v drugi obliki prikazal dvema izmed njih med potjo, ko sta šla na deželo. Tudi ta dva sta odšla in to sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli. Še pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli obujenega. Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!
Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom obujen od mrtvih in se bom v nebesih večno veselil s teboj. Pogosteje bi moral premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si znova prevzel svoje življenje in vodiš pot domov v nebesa. Ljubim te in ti želim slediti z vsem srcem. Še bolj si želim sodelovati s teboj pri vodenju drugih v Kraljestvo.
Prošnja: Gospod, podari mi milost globoke apostolske gorečnosti.
Razmišljanja:
- Svetnik, ki je žalosten, je žalosten svetnik: »Ko so slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli.« Iz teh svetopisemskih vrstic vidimo moč, ki jo imajo lahko čustva nad našo vero. Melanholija lahko vpliva na naše zaupanje. Morda so nas drugi prizadeli in so naši občutki žalosti enako resni kot pri učencih. Vendar se ne smemo navaditi na svoje solze. Pretekle zamere in bolečine raje pogumno in s pomočjo našega Gospoda pustimo za seboj. Navsezadnje, če je njegova ljubezen dovolj močna, da spreobrne naša srca – na kakšnih temeljih temelji naše razmišljanje, da ni dovolj močna za spreobrnitev src in življenj tistih, ki nas prizadenejo? Človeštvo se ne bo spreobrnilo zaradi obupanih. Svetu moramo pokazati veselo pričevanje o vstajenju, saj je vir naše radosti v Gospodu in ne v rokah naših nasprotnikov.
- Kritika za nevero in trdosrčnost: Gospodova navidezna nevednost in sočutje do učencev, ki so žalovali zaradi tragične izgube, nas lahko nekoliko pretreseta. Včasih je dober pretres potreben, da se znebimo melanholičnega duha in preklopimo od prekomernega samoljubja in samopomilovanja k skrbi za druge. V trenutkih, ko začnemo obupovati in čutimo zadušenost zaradi našega trpljenja, nas sveti Pavel spominja: »Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Rim 8,38-39). Nikoli ne smemo dovoliti, da bi nas karkoli prikrajšalo za naše zaupanje v Kristusa. On je zvest svojim obljubam.
- Naj bomo pričevalci njegove ljubezni: Kljub neveri apostolov Gospod ni preklical svojega daru odrešenja niti zmanjšal njihove odgovornosti za pričevanje o njem. Ne vrnimo se k dolgočasni vsakdanjosti. Moramo posnemati gorečnost svetega Janeza Pavla II.: »Stremim k cilju, k nagradi Božjega klica navzgor v Jezusu Kristusu« (Novo millennio ineunte, 59). Naša vera v vstalega Gospoda ne sme ostati le v zasebnem življenju. Prav nasprotno, spodbuja nas, da ga goreče oznanjamo drugim. Smisel Kristusovega ukaza »Pojdite po vsem svetu« je, da ga oznanjamo čim več ljudem.
Pogovor z Jezusom: Gospod, iz te meditacije odnašam spoznanje, da je čas, da se zbudim iz spanca in izpolnim tvoj ukaz. Moram »iti po vsem svetu in oznanjati evangelij vsemu stvarstvu«. Pomagaj mi spoznati, da me moji pretekli grešnost in nevera ne ovirata pred to nalogo.
Odločitev: Naslednjič, ko bom naletel na osebo, ki se bori ali je v nemiru, ji bom ponudil, da skupaj zmoliva – ali pa bom vsaj sam zmolil zanjo, če bo ponudbo zavrnila.