»Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹ Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«
Uvodna molitev: Gospod Jezus, ti si moj Odrešenik in Odkupitelj. V tvoje božje srce polagam vse svoje upanje in zaupanje. Zedinjen s teboj, je vse mogoče – celo moja svetost. Z otroško vero in popolnim zaupanjem vem, da bom doživel zmago tvoje milosti v svojem življenju. Danes želim rasti v svetosti, da te bom ljubil, moj Bog, nad vsem drugim. Amen.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi ceniti, da rast v svetosti poteka znotraj krščanske skupnosti.
Razmišljanja:
- Svetost v bistvu pomeni iskanje dobrega za druge: Katekizem Katoliške Cerkve pravi, da “je ljubezen duša svetosti, h kateri so poklicani vsi: ‘vodi, oblikuje in dopolnjuje vsa sredstva posvečevanja.’” Citat sv. Terezije iz Lisieuxa, nas spominja:
Če bi bila Cerkev telo, sestavljeno iz različnih članov, ne bi mogel manjkati najplemenitejši od vseh; morala bi imeti srce, srce goreče od ljubezni. In spoznala sem, da je bila ta ljubezen edina prava premikajoča sila, ki je omogočila drugim članom Cerkve, da delujejo; če bi prenehala delovati, bi apostoli pozabili oznanjati evangelij, mučenci bi zavrnili prelivanje svoje krvi (Katekizem Katoliške Cerkve, 826).
V današnjem evangeliju daje Jezus večno življenje tistim, ki so storili dobro drugim, ki jih samozavestno identificira kot samega sebe. Nasprotno pa pošilja v večno pogubljenje tiste, ki niso storili ničesar za pomoč drugim, ki jih samozavestno identificira kot samega sebe.
- Svetost nujno vključuje posvečenost krščanskemu poslanstvu: Z roko v roki z iskreno ljubeznijo je naš občutek krščanskega poslanstva. Ni prave svetosti brez temeljnega usmerjanja k duhovnemu in materialnemu dobremu drugih. Skratka: ni svetosti brez poslanstva. Kot nas spominja papež, sv. Janez Pavel II.:
Splošni klic k svetosti je tesno povezan s splošnim klicem k poslanstvu. Vsak član vernih je klican k svetosti in k poslanstvu. To je bila goreča želja [Drugega vatikanskega] koncila, ki je upal, da bo lahko “vse ljudi razsvetlil s Kristusovo svetlobo, ki sveti na obrazu Cerkve, s pridiganjem evangelija vsemu stvarstvu.” Cerkvena misijonska duhovnost je potovanje k svetosti … (Enciklika Redemptoris Missio, 90).
Naš čas krvavo kliče po tej vrsti svetosti, ki je vzplamtela od goreče odločenosti, da privede čim več naših bratov in sester h Kristusu.
- Svetost se dogaja znotraj krščanske skupnosti: Ta univerzalni klic k svetosti in poslanstvu je namenjen spodbujanju znotraj okvira krščanske skupnosti. Spodbujati moramo drug drugega z našo pobožnostjo, dobrim zgledom in radodarnostjo. Dragi bratje in sestre, spomnimo se misijonske vneme prvih krščanskih skupnosti. Kljub omejenim možnostim potovanja in komunikacije v tistih časih je oznanjevanje evangelija hitro doseglo robove zemlje. In to je bila religija človeka, ki je umrl na križu, ‘judom v spotiko in poganom norost’! (1 Kor 1,23). Pod tem misijonskim dinamizmom je bila svetost prvih kristjanov in prvih skupnosti (papež sv. Janez Pavel II., enciklika Redemptoris Missio, 90).
Ali se trudim graditi svojo družino in krščansko skupnost z misijonskim zavedanjem? Cenim zgled in pomoč, ki ju prejemam, in si prizadevam pomagati drugim na isti poti svetosti?
Pogovor s Kristusom: Gospod, naredi mojo svetost resnično. Naj bo zaznamovana s srčno, rastočo in univerzalno ljubeznijo do vseh ljudi. Naj moje srce utripa v sozvočju s tvojim. Odpri moje oči za vso dobroto, ki jo lahko storim za svoje brate in sestre, in mi ne dovoli, da bi se odmaknil od kakršne koli priložnosti, da bi temu svetu pokazal tvojo ljubezen. Amen.
Odločitev: Danes si bom vzel nekaj časa, da pregledam svojo vest in iskreno ocenim spontanost, globino in obseg svoje ljubezni do drugih, še posebej do tistih, ki jih domnevno najbolj ljubim.