Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.
Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.
Prošnja: Gospod Jezus, prinesi mi svoj velikonočni mir. Naj delim tvojo zmago nad grehom in smrtjo. Živim le zate.
Razmišljanja:
- Mešana in spreminjajoča se reakcija učencev na vstajenje: Evangeliji prikazujejo nihajoče odzive učencev. Želijo verjeti, a jim manjka zaupanja. Ob Kristusovem vstajenju doživljajo iskreno veselje, hkrati pa še niso povsem premagali svojega previdnega nezaupanja. Dva iz Emavsa pripovedujeta o svojem srečanju z vstalim Gospodom in on sam se pojavi med njimi. Kljub temu da je tik pred njimi, sta počasna v verovanju. Gospodova potrpežljiva in sprejemajoča drža je spodbudna. Ni prišel po obrok, vendar vzame kos ribe, da bi jim pomagal verjeti. Tudi mi imamo svoje trenutke luči in velikodušnosti ter trenutke lenobe in notranjega upiranja. Želim verovati, a ker to pomeni opuščanje lažnih varnosti, potrebujem učenje nenavezanosti in očiščenje. Kristus mi s svojo bližino pomaga v moji slabosti.
- Jaz sem: Kristus ni duh. Ni produkt moje domišljije ali posledica želja, ki so prelepe, da bi bile resnične. Kristus je resničnejši od mojih strahov, njegova milost je močnejša od moje slabosti, močnejša od greha in smrti same. Ko imajo učenci mešane reakcije na njegovo navzočnost, jih nežno povabi, naj si opomorejo in to, kar se dogaja, premislijo v veri. Premišljevanje v veri vedno vodi do Kristusove resnice. Ali živim v namišljenem svetu, ki sem si ga ustvaril, ker o resničnosti in doživetjih svojega življenja ne premišljujem v veri? Vse, kar moram storiti, je premagati nezaupanje z vero in zaupanjem v Kristusa.
- Tako je bilo napisano: Križ ni napaka. Kristus ga ne vidi kot nujno zlo. Dejansko – »tako je pisano«. Ne bi moglo biti drugače. Brez križa ni vstajenja. Brez vstajenja ni izkušnje polnosti življenja, ni upanja za prihodnost. Tudi moje življenje ima svojo izkušnjo Kristusovega križa. To, kar zame predstavlja nepričakovan preobrat, oviro ali težavo, je v Gospodovih očeh način očiščevanja mojega srca in me pripelje do vstajenja.
Pogovor s Kristusom: Gospod, včasih se bojim, da vidim duha, podobno kot učenci. Tvoja volja in načrt sta tako daleč onkraj mene, da včasih težko ločim med lastnimi domišljijami ali lažnimi upi ter tvojo voljo in klicem. Pomagaj mi najti v sebi edini vir mojih upov in tistega, ki me nikoli ne bo izdal.
Odločitev: Danes bom govoril o Kristusovem vstajenju in upanju, ki ga prinaša.