Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Uvodna molitev: Ti si prava dobrota in življenje, Gospod! Ko si blizu, čutim mir in veselje. Zaslužiš si vse moje zaupanje in ljubezen. Hvala ti za dar življenja, za mojo družino in predvsem za mojo vero! Hvaležen sem tudi za to Cerkev, ki si jo ustanovil po apostolih.
Prošnja: Gospod, pomagaj, da bom preprost in neposreden v svoji veri!
Razmišljanja:
- Preprostost je blaženost: Judje so cestninarje smatrali za izdajalce, saj so se udinjali Rimljanom, “zatiralcem” Božjega izvoljenega ljudstva. Navaden Jud se z njimi sploh ne bi pogovarjal. Toda Jezus pravi Mateju: »Hodi za menoj!« Matej je vstal in mu brezpogojno začel slediti. Kakšna čudovita preprostost! Ni vedel, da ga bo Kristus sprejel med svoje dvanajstere. V določenem smislu bi lahko rekli, da je podpisal prazen ček in ga dal Jezusu. Matej ne preračunava, le sprejme. Nato gre še korak dlje: povabi Jezusa na večerjo v svojo hišo. Jud bi običajno povabil na večerjo samo pravoverne, najbližje prijatelje in sorodnike. To je bil znak intimnosti, prijateljstva in ljubezni. Matej gre čez vse meje in razprostre rdečo preprogo za Kristusa v svojem življenju.
- Zapleteni izračuni: V nasprotju z Matejevo neposrednostjo vidimo lažno pravičnost farizejev. Jezus večerja z grešnikom, kot je Matej - zanje je to škandal. Čutijo se dolžni, da opomnijo tega rabina o njegovem “sramotnem vedenju”. Problem je v tem, da niso razumeli ničesar o Mesiji. Njihovo gledišče je povsem napačno. Kristusa (in Boga) gledajo ozko razumsko, pa sta vendar edina veljavna pogleda vera in ljubezen. To se pogosto dogaja tudi v naših življenjih, ko začnemo soditi dogodke, okoliščine in druge ljudi brez lastne vere in ljubezni. Še preden se zavedamo, smo morda zavrnili in celo obrekovali našega bližnjega, civilno oblast, duhovnika ali škofa. Ne gledamo nanje z “Božjim pogledom”, ampak zgolj z našimi človeškimi očmi.
- Nazaj k osnovam: Kristus postavi vse na temelj: “Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. Pojdite in se naučite pomena besed: ‘Usmiljenja hočem, in ne žrtve.’ Nisem prišel klicati pravičnih, ampak grešnike.” Jezus nas ponovno vabi, da dvignemo svoje misli na nadnaravno raven. Zakaj je Bog postal človek? Pogosto to ponavljamo, vsaj vsako nedeljo v veroizpovedi: “Za nas ljudi in za naše zveličanje je prišel iz nebes…” Pomembno je preveriti, v kolikšni meri vidim in sodim vse v svojem življenju skozi prizmo vere. Pravi vernik, pravi apostol, mora oblikovati ta “šesti čut” v vseh svojih vsakodnevnih opravilih. To navado oblikujemo skozi naš odnos do bližnjega, z molitvijo, naš pogost in osebni stik z Bogom. Moramo prositi Boga za dar vere, ki nam daje nov pogled na življenje.
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, želim biti preprosta oseba, ki tebe in tvoje zahteve sprejema brez preračunljivosti in zapletanja. Osvobodi me vseh ovir in mi podeli svojo milost, da bom prepričan, zvest in neustrašen apostol tvojega kraljestva, kot je bil sveti Matej!
Sklep: V pogovoru z Bogom bom preučil vsaj tri trenutke ali dogodke svojega dneva. (To lahko storim doma, v avtu, med čakanjem v vrsti, itd.)