Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. Gospod mu je pa rekel: »Sedaj vi, farizeji, čistite čašo in skledo od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije. Nespametni! Ali ni oni, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj? Ampak, dajte to, kar je znotraj, v miloščino in, glejte, vse vam bo čisto.«
Uvodna molitev: Gospod, verujem, da si pri meni, ko se obračam k tebi v molitvi. Zaupam in verujem, da mi želiš danes podeliti vse milosti, ki jih potrebujem. Hvala ti za tvojo ljubezen, in za tvojo veliko radodarnost do mene! V zameno ti podarjam svoje življenje in svojo ljubezen.
Prošnja: Gospod, podeli mi milost spreobrnjenja!
Razmišljanja:
- Zakon zaradi zakona samega: Mojzesova postava je bila namenjena izraelskemu ljudstvu, da se osvobodi suženjstva poganskih bogov in suženjstva grehu. Ko so postavo (in dodani običaji in predpisi) dojemali samo kot cilj, je postala okrnjena in ločena od Boga. Danes je v katoliški Cerkvi dovolj zakonov, običajev in predpisov, da bi bil tudi najbolj zakrknjen farizej ponosen. Obstaja nevarnost, da lahko pademo v eno od teh pasti. Predpisov se lahko držimo s takšno vnemo, da izgubimo izpred oči Tistega, ki nas osvobaja. Prva je - namesto, da bi se s pomočjo predpisov izobraževali in oblikovali, jim samo slepo sledimo. Končamo s čiščenjem zunanjosti čaše in tam tudi ostanemo, ne vidimo pa Božje ljubezni, ki bi očistila naša srca.
- Druga past: Druga past, v katero lahko pademo, je na skrajnem robu: dovolimo si popuščanje s predpostavko: “Če je moje srce na pravem mestu, mi ni treba skrbeti za vse te zakone in podobno.” S popustljivim odnosom omilimo izpolnjevanje teh zakonov, ki bi nas v resnici osvobodili. “Vem, da je danes nedelja in bi moral iti k maši, a je dopust! Bog ve, da sem dobra oseba.” Toda prav pri nedeljski maši prejmemo številne milosti, potrebne, da postanemo ta “dobra oseba”. Zapoved posvečevanja Gospodovega dne je tako kot katerakoli izmed desetih zapovedi nemenjena temu, da nas vodi k Bogu. Zapovedi nas osvobajajo naših pogosto zmedenih, lastnih zaključkov o tem, kako naj častimo Boga in živimo svoje življenje.
- Čiščenje čaše: “Ljubezen pokrije množico grehov” (1 Pt 4,8). Zakon ljubezni je najpomembnejši izmed vseh Gospodovih zapovedi. V 12. poglavju Markovega evangelija Kristus odgovarja pismouku na vprašanje o prvi izmed vseh zapovedi: “Prva je ta: ‘Poslušaj, Izrael! Gospod, naš Bog, je edini Gospod! Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in z vso močjo.’ Druga je ta: ‘Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.’ Nobena druga zapoved ni večja od teh.” Ljubezen do Boga in do bližnjega je tako izvor in vrhunec postave Stare in Nove zaveze. Živeti ti dve največji zapovedi čisti in očisti naša srca – notranjost čaše. Ko Kristus reče, naj dajemo miloščino, farizejem sporoča, naj ljubijo svoje bližnje. Šele takrat bodo njihova srca čista.
Pogovor s Kristusom: Gospod, želim, da je moje srce vedno osredotočeno nate in s tem na bližnjega. Potrebujem tvoje vodstvo, saj tega ne zmorem storiti sam. Potrebujem te, da me naučiš, kako te ljubiti, kako te častiti in ti služiti. Zapovedi, ki mi jih daješ, me osvobajajo in vodijo k tebi. Pomagaj mi, da bom videl tvojo roko, ki me vedno vodi bliže k tebi!
Odločitev: Če je kakšen zakon ali običaj Cerkve, ki ga ne razumem ali ne upoštevam, bom prebral o njem, da bom bolje razumel, kako me osvobaja in vodi v mojem odnosu do Kristusa.