Ko so se dopolnili dnevi Marijinega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj bo posvečen Gospodu, in da bi žrtvovali dve grlici ali dva golobčka, kakor je rečeno v Gospodovi postavi.
Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega maziljenca. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospodar, svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Kajti moje oči so videle Odrešenika, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razodetje vsem narodom in v slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslôvil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«
Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s postom in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je prišla v tempelj počastit Boga. In pripovedovala je o otroku vsem, ki so pričakovali odrešenje Jeruzalema. Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret.
Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.
Uvodna molitev: Jezus, ti si bil majhen otrok v naročju svoje Matere. Bil si nebogljen in si potreboval Jožefovo zaščito. Čutil si njuno dobroto in ljubezen. Danes želim vstopiti v to ljubezen in jo prinesti tudi svoji družini. Verjamem in zaupam, da mi boš pri tem pomagal.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi odkriti čudeže ljubezni Svete Družine!
Razmišljanja:
- Ženin je s teboj: Naš Bog je Bog Ljubezni. Družina je v tej ljubezni, saj jo Bog, vir ljubezni zbližuje. Ljubezen, ki je spontana, a hkrati tudi darovanjska, v družini pokaže Kristusovo ljubezen. Jezus je razlog, da ta ljubezen zaživi. Je poklon njegovemu Očetu in poklon njegovi ljubezni do nas. Se zavedam Kristusove ljubeče prisotnosti v moji družini? Si prizadevam, da bi jo ohranjal?
- Družina in zaveza: Družina je sad zaveze, del katere je Bog. Vedno si je želel, da bi bil človek del njegove družine, začenši z Adamom in Evo. Sveta družina predstavlja končno zavezo Božje ljubezni do vsakega od nas. Z njo živi in prav tako kot Abraham popolnoma zaupa Bogu, popolnoma se predaja njegovi volji in ljubezni. Odigra svojo vlogo v delovanju Božjega načrta; Bog se bo držal obljube, ki ji jo je dal in jo naredil za sodelavko v svojem načrtu odrešenja. Prepričani smo lahko, da je Božja ljubezen v družini zvesta, da zvesto uresničuje načrt odrešenja. Si prizadevam za edinost v svoji družini z izkazovanjem ljubezni do bližnjega?
- Duhovna dediščina: Sveta družina je vir blagoslova. Moja družina je prav tako vir blagoslova, kljub neizogibnim trenutkom žalosti. Ko v veri opravljam svojo vlogo v družini, prenašam te blagoslove v svet. Mnogokrat prav zgled krščanske družine tudi druge privabi k veri. Najpogosteje so najmočnejši apostoli, laiki ali posvečene osebe tiste, ki so sad najmočnejše vere v družini. Družina ne bi smela biti zaprta sama vase; tako kot Sveta družina, ima tudi ona poslanstvo. Odražati mora Božje sporočilo svetu z zgledom in dejanji. Sem zgled družinskim članom? Si prizadevam biti apostol znotraj in zunaj svojega doma?
Pogovor s Kristusom: Gospod, hvala ti, da s svojo prisotnostjo posvečuješ družinsko življenje! Želim si, da bi te bolj odkrival v svoji družini in v bližnjih. Pomagaj mi spremljati moje najdražje v njihovih trenutkih sreče in žalosti! Ti si z nami, Gospod. Pomagaj nam, da bomo tvoji apostoli!
Sklep: Vzel si bom trenutek, da pozorno prisluhnem in spregovorim z družinskim članom, ki mu v zadnjem času nisem namenil pozornosti.