Jn 5:1-16

Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebrišč. V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih. Čakali so na valovanje vode, kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi vstopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen. Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?« Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.« Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil. Tisti dan pa je bila sobota. Zato so Judje govorili ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati postelje!« On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi!‹« Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ›Vzemi jo in hôdi!‹« Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica. Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« Mož je odšel in sporočil Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. Zaradi tega so Judje preganjali Jezusa, ker je takšne reči delal na soboto.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, s spoštovanjem se oziram k tebi, saj vem, da si Gospod vsega. Zaupam v tvoje neskončno usmiljenje, saj brez tebe ne morem narediti ničesar. Želim te tako ljubiti, kot si zaslužiš, zato prihajam k tebi v tej molitvi, da ti izkažem tolažbo in ti prinesem radost tega skupnega trenutka.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom ponižnega srca, da me boš lahko ozdravil.

Razmišljanja:

  1. Kristusova moč je močnejša: Mož v evangeliju je bil bolan osemintrideset let. Njegovo bolezen lahko razumemo kot primer življenja v grehu. V 1. Janezovem pismu 2:16 beremo o trojni duhovni bolezni: »poželenju mesa, poželenju oči in napuhu življenja«. Vendar niti bolezen, ki traja osemintrideset let, ne more ubežati Jezusovi zdravilni moči. Kristusova moč je močnejša. Zato ne izgubimo upanja, saj ni bolezni ali greha – ali življenja v grehu – ki ga Jezus ne bi mogel ozdraviti. Vse, kar je potrebno, je, da se obrnemo k njemu s ponižnim in skesanim srcem: »Gospod, nisem te vreden, toda reci samo besedo in moja duša bo ozdravljena.«
  2. Razkrivanje svojih šibkosti: Za Kristusa ni nič nemogoče. On lahko ozdravi bolnega; prav tako lahko odpušča grehe, kot je odpustil paralitiku, ki so ga spustili s strehe hiše (prim. Mr 2:1-12). Vse, kar je potrebno, je, da bolnik razkrije svojo šibkost – in da to stori z obilo podrobnostmi, kot pri pravi spovedi: kako se je poskušal potopiti v bazen, kako ga je nekdo drug prehitel. Morda brez tega podrobnega poročila o svojem neuspehu ne bi bil ozdravljen. Bolnikovo priznanje svoje osebne šibkosti in želje po potopitvi v bazen Jezusa gane, v njem vzbudi sočutje. To je zdravilo za vse naše bolezni: da se predstavimo Kristusu, kakršni smo v resnici, z vsemi svojimi slabostmi, in ga tako ganemo, v njem vzbudimo sočutje.
  3. »Ne greši več«: Jezus ozdravljenemu pravi: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« Škoda bi bilo, če bi se ta mož, ki ga je Jezus globoko ganil in ozdravil, pozneje posvetil življenju greha. Iz evangeljskega odlomka bi lahko sklepali, da ga je Jezus ozdravil, da bi mu omogočil, da svoj čas in energijo nameni za korist kraljestva. Opozori ga, da ga lahko neprimerna uporaba novega zdravstvenega stanja spravi v položaj, slabši od prejšnjega. Upajmo, da mu je njegovo ozdravljenje prineslo spreobrnjenje in ga spremenilo v glasnika kraljestva. To se dogaja tudi v zakramentu sprave. Po odpustitvi naših grehov nam Jezus pravi: »Pojdi v miru in razglašaj svetu čudovita dela Boga, ki ti je prinesel odrešenje.«

Pogovor s Kristusom: O Jezus, edini način, da bom podoben možu ob bazenu Betésda, je, da bom hvaležen za darove, ki si mi jih podaril, da se bom bojeval proti življenju greha in se odel v novega človeka. Z ljubeznijo sem pripravljen sprejeti tvojo voljo, tudi če to pomeni, da se moram zanjo odreči svoji.

Odločitev: Pred veliko nočjo bom ponižno priznal svoje grehe in poiskal zdravilno Božjo milost v zakramentu spovedi.