Mr 8:22-26 Tisti čas pridejo Jezus in učenci v Betsajdo. Privedejo mu slepega in ga prosijo, naj se ga dotakne. Prijel je slepega, ga peljal ven iz vasi, nato mu je dal sline na oči, položil nanj roke in ga vprašal, če kaj vidi. In pogledal ga je ter rekel: »Vidim ljudi, pa so, kakor da vidim hoditi drevesa.« Nato je spet položil roke na njegove oči in je spregledal ter bil ozdravljen in je vse razločno videl. Tedaj ga je poslal domov in mu rekel: »V vas še hôdi ne!« ...

Mr 8:14-21 Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.« Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?« ...

Mr 8:11-13 Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba. On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran jezera. Uvodna molitev: Gospod, pogosto sem hladen do tvoje zveličavne navzočnosti, ko v naglici živim trenutek in postajam zadosten samemu sebi. Ni čudno, da mi je težko prisiliti se k molitvi – uporabiti vero, da te spoznam, božansko ljubezen, da v tebi živim, in teološko upanje, da ti zaupam. Sedaj pristopam k tebi, želeč le postati zvestejši učenec tvojega kraljestva. ...