In spet so prišli v Jeruzalem. Medtem ko je hodil po templju, so prišli k njemu véliki duhovniki, pismouki in starešine in so mu rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast, da to delaš?« Jezus pa jim je dejal: »Vprašal vas bom neko stvar. Odgovorite mi in povedal vam bom, s kakšno oblastjo to delam. Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!« Sami pri sebi so mislili in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ Ali naj rečemo: ›Od ljudi‹?« Bali so se ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli za resničnega preroka. Zato so odgovorili: »Ne vemo.« In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Uvodna molitev: Gospod, ponovno prihajam k tebi. Čeprav te ne morem videti, zaupam, da si navzoč in me želiš poučiti v svojih naukih. Tako kot mi izkazuješ svojo ljubezen, ko si vedno z menoj, želim izraziti svojo ljubezen do tebe tako, da posvetim ta čas tebi z duhom vere, zaupanja in pozornosti. Tukaj sem, Gospod, da te poslušam in odgovarjam z ljubeznijo.
Prošnja: Jezus, podari mi pravo iskrenost in pravičnost življenja!
Razmišljanja:
- Dan po tem: Bil je dan po tem, ko je Jezus povzročil v jeruzalemskem templju takšno razburjenje, kakršnega dolgo ni bilo videti. Prevrnil je mize menjalcev denarja in pregnal prodajalce in krošnjarje. Kdorkoli drug bi zagotovo končal v zaporu, vendar - to je bil Kristus in njegova ura še ni prišla. Kljub temu so glavni duhovniki in pismouki iskali pojasnilo - bolje rečeno izgovor - da bi ga obtožili. Jezus premišljeno odgovori na njihovo vprašanje z vprašanjem, na katerega ne morejo odgovoriti, saj bi razkrili svojo neiskrenost pred množicami. Kako je morala ta neiskrenost pismoukov in farizejev žaliti našega Gospoda! Z njimi ni govoril naravnost, saj je bil njihov namen izkrivljanje njegove besede. Ali tudi jaz sovražim neiskrenost? Ali najdem sledi nepoštenosti v svojem življenju? Ali me bolj skrbi, kaj si drugi mislijo ali kaj si misli Kristus?
- “Zakaj mu potem niste verjeli?” Jezus ni izgovoril teh besed, vendar so vedeli, da bi jih lahko. V svoji izkrivljeni zavesti so se zavedali, da bi bila ta obtožba resnična. Zakaj niso verjeli Gospodovemu predhodniku? Ali niso bili isti razlogi, zaradi katerih niso verjeli samemu Gospodu? Janez Krstnik jih je opomnil na njihovo neiskrenost. Prejeli so njegov krst spreobrnjenja, življenja pa niso nameravali resnično spremeniti. Ali bi mi Jezus lahko očital kakšno neiskrenost? Ali kdaj hočem prejeti zakrament sprave brez resnične želje po spremembi svojega življenja? Ali se izogibam spovedi predvsem zato, ker v svojem vedenju ne vidim ničesar, kar bi se moralo spremeniti?
- “Ne vemo.”: To zagotovo ni prvič in tudi ne zadnjič, ko se sprenevedajo, da bi se izognili resnici, vendar je ta nevednost lažna. Govorci niso bili neizobraženi ljudje, temveč voditelji Božjega ljudstva, odgovorni za vodenje po Božji zavezi. Medtem ko je bilo splošno sprejeto, da je bil Janez Krstnik velik prerok, ki je grešnike spodbujal k spreobrnjenju s svojim oznanjevanjem in zgledom askeze, judovske oblasti niso bile pripravljene sprejeti, da bi kdorkoli razen njih samih lahko potrdil kakršno koli avtoriteto v Božjem imenu. Resnico so res poznali, niso pa je želeli sprejeti. Ali se tudi jaz kdaj opravičujem z nevednostjo pri kakšnem dejanju, za katerega nisem prepričan, ali je povsem pravilno?
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, včasih vem, kaj je tvoja volja, vendar me stane veliko, da jo uresničim. Včasih me preveč skrbi, kaj si drugi mislijo in pravijo, ali pa se bojim posledic. Podari mi duha iskrenosti in moč, da vedno sprejemam tvojo voljo in ji sledim!
Odločitev: Jutri bom, če bo mogoče, malo prej prispel k maši, da bom lahko preživel nekaj tihih trenutkov s svojim Gospodom in prosil za milost, da bom vedno iskren in pošten v svojih dejanjih.