Lk 17:1-6

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo; toda gorjé temu, po komer pride! Bolje bi bilo zanj, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi bil vržen v morje, kakor da bi pohujšal katerega teh malih. Pazite nase! Ako se pregreši tvoj brat, ga posvári; in če se skesa, mu odpústi. In če sedemkrat na dan greši zoper tebe in se sedemkrat obrne do tebe in reče: ›Žal mi je,‹ mu odpústi.« In apostoli so rekli Gospodu: »Pomnoži nam vero!« Gospod je pa rekel: »Če imate vero kakor gorčično zrno, bi lahko rekli tej murvi: ›Izruj se s korenino in se presadi v morje.‹ In poslušna bi vam bila.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, samo ti lahko napolniš moje srce. Verjamem v moč vere, ki lahko spremeni moje življenje in življenja drugih. Zaupam, da mi boš dal svetlobo in moč, da izženem greh iz svojega življenja. V tej molitvi prihajam k tebi, da bi te lahko še bolj ljubil in odločno, a mirno zavračal greha.

Prošnja: Gospod, naj bo moja želja izkoreniniti greh.

Razmišljanja:

  1. Širjenje greha med druge ljudi: Negativnih učinkov greha je veliko: žalimo Boga, škodujemo svoji vesti in duši, otopi nam srce, prevzemamo slabe navade, izgubljamo milost in voljo, ustvarjamo razdalje in imamo težave pri molitvi itd. Toda najhujše in najbolj škodlijvo je pohujšanje, ker moj slab zgled napeljuje druge k grehu. Zakaj je to tako usodno? Kot kristjan sem poklican, da živim Kristusovo življenje in ga predajam drugim. Pohujšanje laže in nasprotuje mojemu poslanstvu v življenju. Vsi imamo “male”, ki so nam zaupani: otroke, družinske člane, tiste, ki so novi v veri, iskalce, ali tiste, ki so še posebej šibki… Če jih želim resnično pripeljati h Kristusu, potem greh in pohujšanje ne bosta imela prostora. Kako resnična in odločna je moja predanost?
  2. Grajanje in odpuščanje: Proti grehu se moramo boriti povsod. Kako težko je to v svetu, kjer strpnost ni cenjena kot vrlina! Tudi v družinskem življenju smo v skušnjavi, da pustimo stvari in ne ustvarjamo trenj in nelagodja. Toda če je greh naš največji sovražnik, ga moramo vedno izganjati. Bistveno je, da vse delamo s Kristusovim srcem, srcem ljubezni: pripravljeni odpustiti grešniku, nikoli ne obsojati njegovega srca, a nikoli pomanjševati slabega dejanja. Kako dobro učim moralno resnico? Ali ločim greh od grešnika? Ali je Kristusova ljubezen vedno moj motiv in prevladujoče sporočilo?
  3. Vera izkoreninja greh: Vse to—boj proti osebnemu grehu in pomoč drugim, da ga premagajo—se je apostolom zdelo preveč. Prosili so, da jim Jezus vero poveča. Vsakršna vera sprejema Božje razumevanje zla, ki ga poraja greh in skuša živeti v skladu s tem. Vendar greh ni zlahka premagan in zgolj razumevanje ni dovolj. Izkoreniniti ga moramo iz naših življenj in ga nenehno zavračati tudi pri drugih. Le Kristusova ljubezen nam daje moč, ki jo potrebujemo; pogosta vztrajnost v boju proti istim grehom čez čas preide le skozi moč, ki izvira iz Kristusove ljubezni. Le preko Kristusa so naša srca lahko napolnjena in ne podležejo starim grešnim navadam.

Pogovor s Kristusom: Daj mi, Gospod, pogum, da se borim proti grehu! Daj mi svoje srce, Gospod, da se bom lahko boril in trpel brez strahu, brez predaha in brez obupa, tudi če me drugi ne razumejo ali se mi ne zahvalijo! Pomagaj mi izkoreniniti greh iz mojega življenja, da bom lahko na prvo mesto postavil tebe!

Sklep: Z ljubeznijo se bom boril proti grehu v svojem družinskem življenju ali na delovnem mestu. Izogibal se bom greha in druge na prijazen in odločen način pozival, naj storijo enako.