Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali. Jezus pa jim je odgovoril: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem vam pokazal. Zaradi katerega od teh del me hočete kamnati?« Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste. Če je imenoval bogove tiste, ki se jim je zgodila Božja beseda – in Pismo se ne more razvezati –, boste mar vi tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ›Božji Sin sem.‹ Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« Spet so ga torej hoteli zgrabiti, pa se je umaknil pred njihovo roko. Znova je odšel čez Jordan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in ostal tam. Veliko jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo resnično vse, kar je Janez povedal o njem.« In mnogi so tam začeli verovati vanj.
Uvodna molitev: Gospod, ti si življenje, resnica in dobrota. Si mir in usmiljenje. Kako hvaležen sem, da imam ta trenutek, ko se lahko obrnem k tebi. Brez tebe ne morem storiti nič dobrega. Ko delam dobro, si ti tisti, ki deluješ skozi mene, kljub mojim pomanjkljivostim. Hvala ti, Gospod. Tu sem, pripravljen, da te še bolj ljubim.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da svojo vero udejanjim.
Razmišljanja:
- Dela dajejo pričevanje. V današnjem evangeljskem branju nas Jezus uči, da naša vera ne temelji samo na tem, kar je Bog obljubil, ampak tudi na tem, kar je storil. Kristus svoja dela navede kot temelj za verovanje vanj kot Sina: “Če ne verjamete meni, verujte delom.” Največje od vseh njegovih del je vstajenje od mrtvih, ki ga bomo obhajali čez nekaj dni. Dela so močnejša od besed. Besede lahko prepričajo um, toda le dela spodbudijo voljo k dejanju – k odločitvi. Jezus še danes dela Očetova dela, še posebej v evharistiji in zakramentu spovedi, pa tudi drugih zakramentih. Ali ta dela vidim kot resnično Kristusovo moč, ki me lahko spremeni?
- Svet potrebuje pričevanja svetih življenj. Nikoli ne smemo podcenjevati pomembnosti in moči osebnega pričevanja. Preplavljeni smo z informacijami in zunanjimi dražljaji vseh vrst. Povsod vidimo in slišimo besede, podobe in slogane. Prav zato v tem kaotičnem svetu dela resnične svetosti govorijo glasneje kot kadarkoli prej. Sveti papež Pavel VI. je to odlično izrazil z besedami: “Sodoben človek bolj potrebuje pričevanje kot argumente.” Vprašajmo se, ali se naša dela ujemajo z našimi besedami? Ali naša dela zmorejo govorijo sama zase o tem, kar izpovedujemo? Ali smo morda samo besede brez del?
- Vaša luč naj sveti, da bodo ljudje verovali. Božja beseda ima posebno moč, da prodre v človeško srce in vest. Če zaupamo Besedi, ki preoblikuje in je le-ta asimilirana v življenju vernikov, njena moč še bolj narašča. Ogromna sovražnost, s katero se srečuje Jezus, ne more preprečiti, da drugi ne bi verjeli vanj. To skrivnost vedno znova ponavljamo v življenju Cerkve. Tam, kjer je največje nasprotovanje evangeljskemu sporočilu, prihaja do največjih spreobrnjenj. “Kjer se je pomnožil greh, tam se je še bolj pomnožila milost.” (prim. Rim 5,20) Ta preverjena resnica naj nas ščiti pred obupavanjem v naših lastnih prizadevanjih za evangelizacijo.
Pogovor z Jezusom: Gospod, verujem vate. Verujem, ko nenehno mečeš svoje mreže – enkrat, stokrat ter jih vlečeš nazaj mokre, prazne, včasih pretrgane. Zaupam ti, ko preizkušaš svoje izbrane, saj so kot seme, ki je v zemlji zato, da se lahko bolje ukorenini – v Boga. Želim se ti izročiti. Deni me kakor pečat na svoje srce.
Odločitev: Danes se bom trudil, da bodo moja dela ustrezala temu, kar govorim in v kogar verujem.