Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«
Uvodna molitev: Gospod, še naprej praznujemo veselje velike noči. To razmišljanje je poseben trenutek, da izkusim to radost. Izročam ti svojo vero in predanost.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi doumeti, da me poznaš in da sem neskončno ljubljen!
Razmišljanja:
- Bog ni urar: Filozofi in znanstveniki so se v obdobju razsvetljenstva navduševali nad razumom. V vesolju so videli logiko, Boga so primerjali z izurjenim urarjem. Vesolje, ki ga je ustvaril, je bilo podobno najbolj dovršeni uri, ki ji zdaj pusti, da teče po svoje. Popolni in nespravljivi zakoni fizike so ga osvobodili skrbi za svoje stvarstvo – če bi obiskali njegovo nebesno pisarno, bi ugotovili, da je šel Bog na dopust. Ta odklonilna predstava Boga ni Bog, ki ga mi častimo. Naš Bog je tisti, ki je večno prisoten, ki ga globoko skrbi za njegove otroke. Ni pozabil na svet. Ni daleč stran. Učlovečil se je in tudi, ko je prišel čas, da zapusti ta svet, je pokazal, kako ostane v nas. Ali se nam lahko Bog sploh še bolj približa, kot v podobi evharistije? Njegova ljubezen je brezmejna. Vsak, ki ogroža ovce ljubečega Boga, to počne na lastno odgovornost. »Nihče jih ne more vzeti iz Očetove roke!«.
- Poznati ovce: Ta ljubeči Oče ima sina, ki je njegov popoln odsev: »Oče in jaz sva eno.« Sin je pastir, čigar ljubezen je, tako kot Očetova, močna in osebna. »Poznam svoje ovce.« Človeške zakonitosti niso pravičen odsev nebeške resničnosti. Človeški pastir bi svoje ovce obravnaval kot posamezna bitja. Ko jih pogleda Jezus, vidi čredo. Ko govori o njih, lahko uporabi besedo »ovce« v ednini in množini. Vendar je Jezus drugačen pastir, kot je kakšen navaden pastir, tako kot je njegov Oče, Stvarnik, drugačen od navadnega, človeškega urarja. Za Jezusa je vsaka ovca osebnost, ljubljena na edinstven način. Ko prideš h Kristusu, ni potrebna kartica z imenom. Ve, kako ti je ime!
- Narediti svoj del: Če je Jezus drugačen pastir, kot navaden (človeški) pastir, bi tudi mi morali biti drugačne ovce, kakor tiste iz običajnih čred. Njihova gorečnost za naslednji šop trave je takšna, da glas njihovega pastirja komajda zadostuje, da jih zadrži v čredi. Psi, ki lajajo, so pomemben člen pri vzdrževanju črede. A Kristusove ovce ne potrebujejo takšne prisile. V molitvi »slišimo njegov glas.« Naj se nikoli ne utrudimo biti del Kristusove črede! Naj vedno poslušamo in upoštevamo njegov glas.
Pogovor s Kristusom: Gospod, ti si moj pastir! Ne bom želel ničesar drugega. Moje oči bodo vedno uprte vate, opiral se bom na tvojo palico in gorjačo. Moj pogum ne bo nikoli usahnil, če boš ti z menoj.
Odločitev: Danes bom se bom v svoji družini potrudil za duhovno vodstvo.