»Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.
Uvodna molitev: Oče ljubezni, vir vseh blagoslovov, vodil si me skozi moje življenje in me še vedno vodiš. Hvala za tvojo očetovsko skrb! Jezus, Božji Sin, zame si umrl na križu, da bi plačal za moje grehe in razodel svojo brezpogojno ljubezen do mene. Hvala, ker si mi pokazal pot domov k Očetu! Sveti Duh, gost moje duše, ti me ozdravljaš, krepiš in v meni vnemaš ogenj prav iz globin moje duše. Hvala za tvojo ljubečo navzočnost v meni!
Prošnja: Jezus, pomagaj mi živeti pristno svobodo v združenju s tvojo voljo!
Razmišljanja:
- Uresničevanje za vse: Bog je skozi zakone postave in preroke pripravljal svoje ljudstvo na odrešenje. V Kristusu je to odrešenje doseženo: Jezus - Beseda, ki je postala človek, bo izpolnil zakon in preroke ter jih prav razložil. Zakon se bo premaknil s kamnitih plošč v srca ljudi, kar je prikazano v blagrih. Jezus je prišel predvsem zato, da bi izpolnil globoko hrepenenje človeškega srca po sreči, ki jo končno najdemo v večnem življenju pred Bogom. “Ko pa je prišla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod zakonom, da bi odkupil tiste, ki so bili pod zakonom, in da bi prejeli posinovljenje” (Gal 4,4-5).
- Kršenje pravil: “Pravila so zato, da se kršijo” - po prvem zakonu “najstniškega kodeksa”. Ko se približujemo odraslosti, odkrivamo zunanja nasprotja naši sreči. Imenujemo jih pravila. In ko se želja po izražanju lastne svobodne volje povečuje, začnemo čutiti navidezno težo teh pravil - “Naredi to, ne naredi tega!”. Avtoritete lahko dojemamo kot neposredno nasprotovanje našemu osebnemu zadovoljstvu. Napačno sklepamo, da so pravila in sreča kot olje in voda. Nato dovolimo, da se oblikujejo vzorci greha, kljub temu da nam vest govori drugače: nehote dobimo vpogled v način, kako nam hudič predstavlja svoja “merila”. Če nismo previdni, lahko oblikujemo globoko ukoreninjene drže, ki nas bodo silile v nasprotovanja Bogu in proti njegovim desetim zapovedim, blaženosti, križu in naukom Cerkve.
- Pravilna uporaba svobode: “Moralni zakon ima svoj izvor v Bogu in vedno najde svoj izvor v Njem” (papež sv. Janez Pavel II., Sijaj resnice, 40). Naša prava svoboda ni v zavrnitvi, temveč v sprejemanju Božjega moralnega zakona. Bog ni brezsrčni diktator, ampak Oče, ki nas ljubi in nam želi le najboljše. Če postavlja svobodi merila, jih zato, ker nam želi večno srečo; kot spreten trener, ki izziva športnika, da doseže svoj polni potencial. “Kdo med vami bi svojemu sinu dal kamen, ko ga prosi za kruh, ali kačo, ko prosi za ribo?” (Mt 7,9-10). Jezus postavlja vprašanje, ker pozna Očeta. Tudi če bi poznali starša, ki ne bi ljubil svojega otroka, je nemogoče, da nam naš Bog Oče ne bi želel vse, kar je resnično najboljše za nas. Bog je in bo vedno ljubezen.
Pogovor s Kristusom: Gospod, greh vedno trka na moja vrata, vendar si mi obljubil, da bo tvoja milost vedno na voljo. Pomagaj mi, da prepoznam tisto milost, ki jo daješ, da bom živel v skladu s tvojim večnim zakonom! Najčistejša Mati, naj bo moje srce le za Jezusa!
Odločitev: Danes si bom vzel nekaj trenutkov, da razmislim o desetih Božjih zapovedih ali dolžnostih mojega bivanja v življenju.