Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
Uvodna molitev: Oče, z vsem svojim srcem verujem vate! Zaupam v tvojo neskončno dobrotljivost in usmiljenje. Hvala ti, ker me tako potrpežljivo vodiš po poti do večnega življenja! Ljubim te in ti darujem vse, kar imam in vse, kar počnem, za tvojo slavo in rešitev duš.
Prošnja: Gospod, podari mi vero, da verjamem, da si Kruh življenja!
Razmišljanja:
- Svobodna vera za čiste v srcih: Včasih mislimo, da bi bilo lažje verovati, če bi živeli v Jezusovih časih. Vendar ta odlomek jasno kaže, da vera ni samo darilo, moramo jo znati sprejemati v srcu. Tisti, ki godrnjajo proti Jezusu, so nedovzetni za ta dar, saj je svobodna izbira. Tisti, ki poslušajo preroke in Očeta z vdanostjo in odprtim srcem, jih bo Očetova ljubezen pripeljala k Jezusu. To potrebujemo tudi dandanes. Brez tega bomo težko sprejeli in živeli, kar Bog razodeva. Zato so ta razpoloženja srca tako potrebna. Da bi prejeli dar vere, moramo biti manj prepričani vase in bolj poslušati, kaj Bog nam govori.
- Kruh, ki ne nasiti do konca: Mana, ki je hranila Izraelce v puščavi, je bila predhodnica evharistije. Bog je svoje ljudstvo hranil z mano med njihovo dolgo potjo v obljubljeno deželo. Vendar ta kruh ni dal večnega življenja; Izraelci so se celo upirali, pritoževali in padali v greh znova in znova. Bolj kot upanje in veselje, da jih Bog vodi k novemu življenju, so iskali materialno udobje in zadovoljstvo v tem svetu. V evharistiji nas Bog hrani s kruhom večnega življenja in nas vodi na poti našega življenja k povsem novemu, ki daje smisel in upanje vsemu našemu trpljenju in težavam. Obnovimo svojo vero v pravi kruh, ki nam daje življenje.
- Večno bom živel: Večno življenje se za tiste, ki verjamejo, da je Jezus Kruh življenja, začne že zdaj. Z vero v evharistijo vstopamo v to novo življenje, ki je po kakovosti drugačno od posvetnega; to išče samo užitek in udobje v materialnih stvareh našega omejenega obstoja. Zagotovo postane človeško življenje - celo najbogatejše, najuspešnejše in najmočnejše - sivo monotono, razen če ima upanje v nekaj novega in večjega od zemeljskega. Živeti večno ni samo neskončno trajanje časa, temveč je vstop v novo razsežnost: v življenje v Bogu, ki je naša prava izpolnitev in mir.
Pogovor s Kristusom: Gospod, vedno mi dajaj Kruh življenja! Odpri moje srce in mojo dušo, da bosta hrepenela po tem novem življenju, ki ga lahko prineseš le ti preko evharistije! Daj mi ponižnost in preprostost, da te poslušam in verjamem, da imaš besede večnega življenja!
Odločitev: Danes bom preživel čas pred Najsvetejšim zakramentom in prebral celotno šesto poglavje evangelija po Janezu, v katerem Jezus govori o Kruhu življenja (Jn 6). Prosil bom Svetega Duha, naj poglobi mojo vero, da je evharistija središče mojega življenja, in bom sprejel nauk, da ni nič tako pomembno kot prava pobožnost do evharistije.