»Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje. Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, dokler ne pride Sin človekov.
Uvodna molitev: Gospod, ti si edina stalnica v mojem življenju. Ti si moj začetek in konec. Ljubim te kot svojega rešitelja. Zaupam ti kot svojemu najbližjemu sopotniku. Upam vate, saj me boš sprejel v večno veselje.
Prošnja: Daj mi, Gospod, da bom združen s teboj, kot z edinim, ki me nikoli ne bo razočaral!
Razmišljanja:
- Zaupanje, vendar ne preveč: Ključno protislovje Jezusa je bilo, da nas je tako zelo ljubil, da je pretrpel strahote križanja, nas tako odkupil in nam dal možnost odrešenja. Vendar pozna tudi naše slabosti. Ve, kako muhasto je lahko človeško srce. “Jezus pa ni zaupal vase, ker je poznal vse ljudi in ni potreboval, da bi mu kdo pričal o človeški naravi. Sam je namreč vedel, kaj je v človeku” (Jn 2,24-25). Podobno nas Kristus opozarja, naj ne polagamo prevelike upe v druge ljudi. Saj imajo kot mi, tudi oni svoje slabosti. Naše zaupanje vanje naj bo sorazmerno in realistično. Nikakor ne na isti ravni kot naše zaupanje v Kristusa. Ali polagam preveč zaupanja v druge? Ali se zavedam, da prevelika pričakovanja vodijo v nepotrebno trpljenje?
- Izdajstvo med sorodniki: Kristus je skala, ob katero se lomijo valovi človeštva. Njegove zahteve se dotikajo srca vsakega izmed nas in zahtevajo oseben odgovor. Kako se vsak posameznik odzove, je skrivnost. Nekateri bodo rekli da, drugi bodo rekli ne. Delitve znotraj posameznika se lahko odražajo tudi v delitvah znotraj družin. Ni čudno, da lahko sorodniki postanejo naši najhujši sovražniki. Kristusova lastna zvestoba nam zagotavlja, da on ostaja najbolj zvest, celo bolj kot naši člani družine. Ali lahko sprejmem, da bo sledenje Kristusu povzročalo trenja z mojimi ljubljenimi? Ali lahko ponudim svoje preizkušnje za njihovo odrešenje?
- Ljubezen brez žrtvovanja: Kristus svojim učencem nikoli ni obljubil lahkega življenja, sicer ne bi primanjkovalo učencev. Ve, kaj nas resnično naredi zrele v ljubezni - žrtvovanje. Žrtvovanje nas očiščuje, nas povzdiguje. Ljubezen brez žrtvovanja je pravljica. Ljubiti pomeni soudeležiti se bolečine drugega. “Ko moški in ženske zahtevajo, da so avtonomni in popolnoma samozadostni,” je dejal papež Benedikt XVI. v govoru 9. februarja 2008, “tvegajo, da bodo zaprti v samozadostnost, ki … jih zreducira na zatohlo osamljenost.” Podobno, če se zapremo Božjemu veselju, ostanemo ujeti v svoji majhnosti. Ali lahko sprejmem trpljenje za Kristusa kot način, da presežem svojo udobnost?
Pogovor s Kristusom: Jezus, ni enostavno biti tvoj učenec! Nasprotovanje lahko doživimo na vseh straneh, tudi znotraj družine. Pomagaj mi iz ljubezni do tebe dobro prenašati vse to! Daj mi mirnost, da vztrajam v veri! Darujem svoje žrtve za odrešenje tistih, ki ne marajo moje poti za Teboj.
Sklep: Danes bom molil ali daroval žrtev za družinskega člana, ki je oddaljen od vere.