Mt 10:24-33

Učenec ni nad učiteljem in služabnik ne nad svojim gospodarjem. Učencu zadošča, da postane kakor njegov učitelj, in služabniku, da postane kakor njegov gospodar. Če so hišnega gospodarja imenovali Bélcebub, koliko bolj bodo njegove domače.« »Ne bojte se jih torej! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte na svetlobi; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«

Uvodna molitev: Gospod, ti si edina stalnica v mojem življenju. Si moj začetek in moj konec. Ljubim te kot svojega rešitelja. Zaupam ti kot svojemu najbližjemu sopotniku. Upam vate, kot v tistega, ki me bo sprejel v večno radost!

Prošnja: Gospod daj mi poguma, da se soočim z velikimi in majhnimi nasprotovanji zaradi vere!

Razmišljanja:

  1. Napad sovpada z obrambo: Nasprotniki so Jezusa imenovali hudič. Bodisi iz nevednost ali pa jim je trdota srca preprečila, da bi videli dobro v našem Gospodu. Takšno nasprotovanje se nadaljuje do danes - le da so napadi hujši. Kristus opozarja, da bodo njegovi učenci obrekovani, tako kot je bil on obsojen. Ne preseneča nas, da smo zaradi naših stališč označeni za “zaostale” ali “netolerantne”, ker verjamemo v moralne resnice. Preganjanje pokaže pristnost naše vere. Če se nikoli ne srečamo z nobenim nasprotovanjem, morda ne živimo vere dovolj dobro ali dovolj javno. Kako se spopadam s preganjanjem zaradi svoje vere?
  2. Resnično je vedno le resnično: Nič ni skrito, kar ne bo razodeto. Tu nam naš Gospod zagotavlja, da se bo vse razodelo ob pravem času. Laži in zmote se širijo s svetlobno hitrostjo, zahvaljujoč internetu. Resnica pa se zdi veliko počasnejša. Problem ni nov. “Ker pride čas,” je opozoril sveti Pavel v 2 Tim 4:3-4, “Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke.” Ali gre za resnico o zakonu ali o dostojanstvu človeškega zarodka, bo pravo prej ali slej prišlo na dan v javni zavesti. Prav tako se mora resnica Kristusa ukoreniniti v nas, če želimo občutiti radost in smisel. Najbolj nesrečni so tisti trenutki v življenju, ko se oddaljimo s Kristusove poti. Za katero slabost v mojem življenju potrebujem največ moči, da jo premagam?
  3. Nesprejemljiva toleranca: Če zanikamo Kristusa, nas bo zanikal na sodni dan. To je streznitvena misel. Tako pogosto se pojavi skušnjava, da zadušimo svojo vero, da popustimo človeškemu spoštovanju in da molčimo pred zlom. To se lahko kaže na različne načine. Molčimo, ko sorodnik pohvali skupno življenje z nekom, s komer ni poročen. Nič ne rečemo, ko katoličan brez dvoma zagovarja splav ali kontracepcijo. Ali pa kot starši ne ukrepamo, kadar otrok ure preživi sam na internetu. Vse to molčanje in neukrepanje pripišemo “toleranci”. Toda Kristus svojim učencem ni rekel: “Pojdite, bodite tolerantni do vsega.” Namesto tega je prosil: “Pojdite in naredite učence iz vseh narodov.” Ali sem molčal, ko bi moral spregovoriti?

Pogovor z Jezusom: Gospod, slediti ti ni enostavno! Napade lahko doživimo od vseh strani: od družine, prijateljev, medijev. Skoraj bi si želel, da bi bilo krščanstvo lažje, toda tudi tebi ni bilo lahko. Zato mi pomagaj, da se izogibam pritoževanju! Daj mi moč, da bom drzen zaradi tebe!

Sklep: Danes bom na sočuten način nekomu postavil občutljivo vprašanje, da bo slišal moje krščansko pričevanje.