Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem priliko: Ali more slepi slepega voditi? Ali ne bosta padla oba v jamo? Učenec ni nad učiteljem, vsak pa, kateri bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj pa gledaš iver v očesu svojega brata, bruna pa v svojem očesu ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: »Brat, pusti, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,« sam pa ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl vzeti iver, ki je v očesu tvojega brata.
Uvodna molitev: Bog Oče, hvala ti za dar stvarjenja, tudi za moje življenje! Bog Sin, hvala ti, ker si me odkupil za ceno lastnega telesa in krvi! Bog Sveti Duh, hvala ti, ker si gost moje duše, osvetljuješ moj um, krepiš mojega duha in v mojem srcu vnemaš ogenj svoje ljubezni!
Prošnja: Gospod, pomagaj mi rasti v ponižnosti!
Razmišljanja:
- Slepi vodniki: Jezus množici zastavi retorično vprašanje: “Ali more slepi voditi slepega?” Jasno je, da mora vodnik videti. Če govorimo o vodenju ljudi v božje kraljestvo, potem je Jezus pot. On je tisti, ki je prišel od svojega Očeta; on pozna pot. Najprej razmislimo o njegovi pomembnosti in osrednji vlogi na naši poti v nebesa. Vendar tudi o sebi lahko rszmišljamo kot o vodnikih za druge. Pri tem pa je potrebna določena previdnost, ki pa ne pomeni oklevanja. Biti moramo ponižni in ostati zelo blizu Cerkvi, ki jo je Kristus ustanovil, da bi nadaljeval svoje poslanstvo na zemlji.
- Učenci: Naslednja Kristusova izjava poudarja, da učenec ni nad svojim učiteljem, vendar se lahko nauči toliko kot učitelj. Od Jezusa se lahko nauči korakov, ki vodijo do odrešenja in večnega življenja. Kristus ni le ustanovil Cerkev, da bi nadaljevala njegov nauk, ampak jo je tudi obdaril z darom svojega Duha, ki naj bi jo obvaroval pred napakami. Naše vnema pri poučevanju drugih bi morala izvirati iz spoznanja, da smo v zedinjenju s Cerkvijo in si prizadevamo slediti njenim naukom. Vera je vseživljenjski proces, vendar se verski pouk pogosto konča s prvim obhajilom ali birmo, vera mnogih odraslih je ostala na stopnji otroštva. Kaj bi lahko naredili, da bo naše poznavanje vere večje in bolj globoko?
- Hinavci: Evangelizacija se začne pri nas samih. Zdi se, da veliko hitreje opazimo napake pri drugih. Te nas močno motijo, čeprav imamo sami prav take napake ali morda še večje kot ljudje, nad katerimi se pritožujemo. Nekdo glasno obsoja nečimrnost in ošabnost, ki jo vidi pri svojem bližnjem, a je slep za lastno pregreho. Najprej moramo ponižno razmisliti o sebi, nato pa se resnično truditi, da postanemo bolj podobni Kristusu. Če dovolimo, da Božja milost preoblikuje naše življenje, bomo lahko bolj pomagali drugim.
Pogovor s Kristusom: Gospod, zelo sem samovšečen! Tako zlahka se zatopim vase, v svoje poglede, svoje potrebe in svoje želje. Postavljam se pred druge. Pomagaj mi spregledati lastne napake, da se bom lahko preoblikoval. Daj mi pogum, da se z svojimi napakami spopadem, preden začnem obsojati druge!
Sklep: Ta teden bom se bom pri dveh ali treh stvareh potrudil, da rastem v kreposti in ponižnosti.