Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.« Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?«
Uvodna molitev: Gospod, vem, da si deloval v mojem življenju, vendar to tako malo upoštevam. Samo zavedanje resnice tvoje navzočnosti v moji preteklosti bi bilo dovolj, da bi v celoti preobrazil moje srce v prihodnost, posvečeno tebi. Znanje o tvoji zgodovini bo pripomoglo da hrepenim po tebi. Hrepenim po dobroti, ki bo ta dan obrodila sadove na načine, ki me ne bodo zavedli. Želim in nameravam, da moje vsakdanje strasti ne pustijo, da bi me slepile in prikrajšale za priložnost, da bi danes postal tvoj apostol.
Prošnja: Gospod, daj mi milost, da se bolj posvetim tvoji volji prek globljega zaupanja vate.
Razmišljanja:
- Brez temeljev: “Ali zato, ker nimamo kruha?” Vidimo, kako enostavno lahko spregledamo sporočila, ki jih Bog želi poslati prek molitve, ker smo zaposleni samo z običajnim. Lahko hrepenimo po uspehu, si želimo, da bi se prijatelj ali družinski član spravil z nami ali pa postanemo obsedeni s financami. Nesamozavestno srce je odvrnjeno od zdrave vizije življenja, ker ni zgrajeno na skali. Duša, ki živi iz pravega temelja, ve, da je vse dobro, dokler ima Kristusa in izpolnjuje njegovo voljo.
- Spominjanje Božjih del: “Ali se ne spominjate?” Eden najhujših grehov Izraelcev je bil, da so pozabili na velika Božja dela v njihovo korist. Pomembno je, da se pogosto in s hvaležnostjo zavedamo številnih koristi, ki smo jih prejeli od našega Gospoda. Vsak od nas naj se spomni: Bog nas je ustvaril in začel delo naše svetosti. Če nas je pripeljal tako daleč samo z zmernim sodelovanjem z naše strani, kako daleč bi lahko šli, če bi mu popolnoma posvetili svojo predanost? Koliko dobrega bi vzcvetelo v naših življenjih? Koliko težav bi našlo obliko Božje roke v našo korist?
- Želja, da bi ponovno videli: Na vsak dan bi moral vsak kristjan zdravo dvomiti v to, kar misli, da je absolutno potrebno za njegovo življenje. Pogosto je potrebno duhovno “razstrupljanje”, da nas osvobodi obsedenosti s sekundarnimi cilji. To razstrupljanje najdemo v šoli molitve. Sv. Avguštin opaža, da je molitev prostor, kjer izražamo svoje želje, kjer naše srce očistimo od motečih dejavnikov in kjer dovolimo, da se naklonjenost in predanost do Ljubljenega razširita. Ogenj božje ljubezni lahko zaceli mnoge delitve in komplekse v naši psihologiji, če se mu dosledno odpremo.
Pogovor s Kristusom: Gospod, obvaruj me tiste duhovne anoreksije, ki mi odvzema lakoto po tvoji navzočnosti v mojem življenju. Včasih pustim, da me vsakodnevni pritiski in nezdrave strasti oropajo sposobnosti, da te ljubim, kot bi moral. Kako ogrožam samega sebe; kako uničujem svoje srečanje v tem svetu iluzij. Osvobodi me, Jezus, moje lastne neumnosti! Vrni mi lakoto, da te spet ljubim, ko ti obljubim, da se nikoli več ne bom pustil odnesti z aktivizmom in ponosom.
Odločitev: Danes bom zapisal stvari, ki sem jih iskal in bi me lahko oddaljile od Kristusa. Z iskrenim odrekanjem se jim bom odrekel v duhu svete ravnodušnosti, želeč jih samo toliko, kot jih Jezus želi v mojem življenju.