Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru. Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, v Kafarnáum. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim. Jezero pa je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset stadijev vožnje, so videli Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se, on pa jim je rekel: »Jaz sem. Ne bojte se!« Hoteli so ga vzeti v čoln, a se je čoln takoj znašel pri obrežju, kamor so pluli.
Uvodna molitev: Gospod, pred teboj sem ubog in nevreden. Kljub temu me sprejemaš z neskončno ljubeznijo. S svojim prizadevanjem med to meditacijo ti želim vsaj malo povrniti za tvojo veliko dobroto.
Prošnja: Naj nikoli ne popustim svojim strahovom, saj vem, da si vedno ob moji strani.
Razmišljanja:
- Težki časi: Naše življenju se lahko poistoveti z zapisanim: nemirne vode, tema in malo napredka. Včasih je naša duša razburkana zaradi naših neukrotljivih čustev, naše ošabnosti ali brezbrižnosti; izgubimo občutek za smer in zdi se, kot da veslamo brez napredka. Ali bi bilo lahko drugače, če bi bil v našem čolnu Kristus? Ko se borimo, bi se morali ozreti v svoje molitveno življenje. Morda v njem leži odgovor na nekatere naše težave.
- »JAZ SEM.«: Jezusov odgovor na strah njegovih učencev je v resnici veličastna beseda. V grškem jeziku je odgovor »Jaz sem« dobesedno Božje ime, ki ga je Bog uporabil, ko je spregovoril Mojzesu iz gorečega grma. To je ime, ki govori o navzočnosti in moči. Bog ne opazuje naših težav nemočno od daleč. Priskoči nam na pomoč tako kot učencem v evangeliju.
- Varno pristanišče: Takojšnji prihod čolna na obalo, opisan v evangeliju, je težko predstavljiv. Za učence je bil skoraj kot prebujenje iz nočne more: iz nevarnosti nemirnih voda sredi morja do tega, da so se z Jezusom znašli na obali. Kaj nam to lahko pove? Morda to, da ko se odločimo, da bomo Jezusa vzeli v svoj čoln, smo v nekem smislu že dosegli svoj cilj.
Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi, da me ne odnesejo nemirne vode moje ošabnosti, brezbrižnosti in podrejenosti čutom. Ko na poti za tabo ne napredujem, koga naj obtožim razen sebe? Kljub temu zaupam v tvoje usmiljenje. Tvoja božanska navzočnost me tolaži. Gospod, nikoli ne zapusti mojega čolna!
Odločitev: Danes se bom odpravil pred Najsvetejše, osebno ali virtualno, da obnovim svoje popolno zaupanje v Kristusa.