Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.
Uvodna molitev: Gospod Jezus, verujem vate in verujem, da moram slediti tvoji volji v vsem, kar počnem. Svoje upanje izročam tvojim načrtom. Nauči me, da ne polagam svojega upanja v minljive stvari, temveč le v tvojo voljo! Gospod, ljubim te in želim z večjo gorečnostjo izpolnjevati tvojo voljo. Odpri moje srce, da se bom odzval tvoji volji z velikodušnostjo in veseljem!
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom skozi svoje besede in dejanja prenašal tvoje sporočilo! Razmišljanja:
- Dva po dva: Naš Gospod ni poslal apostolov na poslanstvo kot osamljene posameznike, temveč v parih. Jezus je želel, da bi spoznali, da sami ne bi bili dovolj močni. Bili bi ranljivi za napade. Sami bi se morda vdali skušnjavam in obupu. Jezusovi učenci niso bili osamljeni, ko so si prizadevali izpolnjevati svoje poslanstvo, prav tako tudi mi nismo sami. Poslanstvo, da sledimo Jezusu, je včasih lahko težavno, toda Jezus to ve. Na pot nam pošilja ljudi, ki nam pomagajo in nas podpirajo. Moramo spoznati, da potrebujemo pomoč drugih pa tudi drugi potrebujejo našo pomoč. Nismo sami!
- Ničesar ne vzemi: Jezus je hotel, da njegovi apostoli spoznajo, da je on odgovoren za poslanstvo. Pravi jim, naj doma pustijo tisto, kar nam predstavlja osnovne potrebščine za vsako potovanje. To je bila za apostole ostra lekcija, kot je tudi za nas. Jezus noče, da bi se zanašali na svoje osebne napore, napredno tehnologijo ali katero koli drugo metodo ali stvari, ki jih lahko pridobimo za svojo varnost ali uspeh. On je izvor vsakega uspeha v našem življenju in samo on daje pravo varnost. Jezus apostolom pravi, naj na pot ne jemljejo ničesar drugega kot le njega.
- Odhajali so: Apostoli so šli oznanjat spreobrnjenje in ozdravljat bolne. Zaupali so Jezusu in poslanstvu, ki jim ga je zaupal. Ko so začeli učiti, so videli, da njihovi napori rojevajo sadove. Ljudje, ki so jih srečali, so se odzivali. Videli so, da spreminjajo življenja. V naših lastnih življenjih ne srečujemo pogosto ljudi, ki so odprti za poslušanje Kristusovega nauka in pripravljeni spremeniti svoje življenje ter se podati na novo pot. Pogosto naletimo na sovražnost in nasprotovanje. V obeh situacijah – uspehu ali neuspehu –moramo zaupati vanj, medtem ko poskušamo graditi Kristusovo kraljestvo in se spomniti, da smo poklicani k zvestobi, ne nujno uspešni po človeških merilih.
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, dal si mi poslanstvo, da širim tvoj evangelij med svojimi družinskimi člani, prijatelji in sodelavci – med vsemi, ki jih srečam. Pomagaj mi, da bom zvest temu poslanstvu in ga opravljal na način, kot si želiš in ne tako, kot je meni najbolj po godu!
Odločitev: Danes bom svoje molitvene zaveze izpolnil z velikodušnostjo in zvestobo!