Tisti čas so množice spraševale Janeza: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Tako je torej Janez še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem evangelij.
Uvodna molitev: Ob bližajočem se božiču bi rad globlje spoznal tvoj zgled ponižnosti, ki si ga pokazal, ko si prišel med nas kot otrok. Molim, da ta čas v meni ponovno obudi upanje v tvojo previdnost.
Prošnja: Jezus, podeli mi milost, da rastem v tisti kreposti, ki jo najbolj potrebujem!
Razmišljanja:
- Na dosegu roke: Najmanj, kar potrebujemo za dobrodelnost, je pravičnost. Po Kompendiju Katekizma (št. 381) pravičnost pomeni trdno in stalno voljo, da drugim damo, kar jim pripada. V tem odlomku Janez Krstnik izpostavlja dve ravni pravičnosti do bližnjega: cestninarjem in vojakom pove, naj bodo zadovoljni z denarjem, ki jim pripada. Druga raven gre še dlje; zahteva, da delimo svoj presežek s tistimi, ki ga resnično potrebujejo. To najdemo kjerkoli: v naši omari, shrambi, …. Kaj bi lahko delil z revnimi? Svetniški izrek pravi: Živi preprosto, da bodo lahko drugi preprosto živeli.
- Odprt za vse: Ljudje vseh vrst so Janeza Krstnika prosili za nasvet. Vsem je odgovoril, saj so želeli razumeti Božji nauk in se pokesati. Prav taki ljudje so danes med nami. Morda so to odpadli katoličani, evangeličani, Judje, muslimani ali ateisti. Tudi oni iščejo smisel, duhovnost. In tudi če se tega zavedajo, iščejo pravzaprav Kristusa, ki “človeka popolnoma razodeva človeku samemu” (Gaudium et Spes, 22). Sem bil pripravljen deliti to “skrivnost” z drugimi? Ali so trenutki, ko se izogibam govoriti o veri? V pisarni? V nakupovalnem centru? Pri večerji? Janez Krstnik ne bi izključil nikogar. Kaj pa jaz?
- Priprava terena: Z zahtevo po ljubezni in pravičnosti želi Janez pripraviti ljudi na prihod Mesije. Brez src, odprtih za druge, ne bi mogli sprejeti močnega Kristusovega sporočila. Ljubezen pripravi srce za seme evangelija. Če moj odnos s Kristusom kdaj postane hladen, bi se moral vprašati: “Kako je z mojo ljubeznijo?” Da najdem samega sebe, moram najprej služiti Bogu in drugim.
Pogovor s Kristusom: Gospod, zate je ljubezen najvišja vrednota. O njej si govoril celo v noči pred svojo smrtjo. “Dajem vam novo zapoved: Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!” (prim. Janez 13:34). Naj božič v mojem srcu prižge ljubezen! Gospod, naj te vidim v vsaki osebi, ki jo danes srečam!
Sklep: Danes bom storil posebno dejanje ljubezni za nekoga doma, v službi ali šoli.